Spoštovani,

prebrala sem kar nekaj linkov, ki so na forumu, da bi vsaj približno ugotovila vzrok mojim težavam. Glede na prebrano sklepam na kronično utrjujenost ali izgorelost.
Pogosto občutim tiščanje oziroma kot nek pritisk ali vrenje v prsih. Neprestano sem utrujena. Pred časom sem bila športno precej aktivna (redno sem tekla, kolesarila), zdaj pa tega ne zmorem. Po telesni aktivnosti sem samo še bolj izčrpana in me še bolj vleče k tlom.
S špotnimi aktivnostmi v naravi se sicer najbolj sprostim in napolnim z energijo. Ker trenutno tega ne zmorem, se stres ne sprosti. Tako sem v nekem začaranem krogu.
Pogosteje kot nekdaj me boli glava in imam nizek pritisk (nikoli nad 100/60).
Nekaj dni sem že na dopustu, stanje še ni nič spremenjeno.Sicer pa sem v službi med ambicioznejšimi in posledično tudi precej obremenjena. Pogosto imam nastope pred javnostjo, kar me izredno obremenjuje, saj imam precejšnjo tremo, strah, da ne bom uspešna.Sicer pa delo rada opravljam. Zelo sem občutljiva tudi na medosebne odnose v kolektivu in me hinavščina in neiskrenost prizadaneta, jezita.
Sem tip človeka, ki je nagnjen k perfekcionizmu in vedno želim imeti vse pod kontrolo.
V zasebnem življenju sem zadovoljna. Mož pozna moje težave in me skuša razumeti, je zelo potrpežljiv in se o težavah večkrat pogovarjava. Seveda ga moje stanje tudi skrbi.
Rada bi imela otroke a najprej je bila ovira ščitnica*, zdaj pa … Ne vem ali bom v tem stanju sploh lahko zanosila (nekaj časa se že trudiva a brez uspeha) oziroma ali je sploh priporočljivo da zanosim, če sem fizično v slabem stanju.
*Pred 4 leti sem zbolela za ščitnico (hašimoto). Bolezen je verjetno nastopila kot posledica stresa (poroka, selitev, menjava službe). Leto dni sem jemala zdravila, sledila so nihanja v bolezni, a terapija po mnenju urade medicine ni bila potrebna. Ker hormoni niso bili ok, sem se zdravila pri homeopatu. Trenutno je stanje ščitnice dobro in je potrebna le kontrola 1xletno. Zadnji izvidi so namreč:
TSH: 1, 417(0,35 – 5,5)
T3: 12, 8 (11,5 – 22,7)
T4: 3,28 (3, 5 – 6,5) torej se večinoma gibljejo v mejah normale razen T4 je malenkostno nizek.
Kar se tiče otrok naj omenim, da zaradi tega nisem obremenjena. Z možem sva si enotna, da bi jih rada imela, če pa nama ne bo dano – tudi brez njih sva lahko srečna.
Moje šibko fizično stanje in neprestan boj z utrujenostjo me občasno psihično zlomi in mi gre na jok. Sicer pa sem bolj kot ne optimist.
Pravkar sem začela z jemanjem Cellfooda, ki naj bi pomagal ob opisanem stanju. Pred časom sem jemala pulsatillo a so se pri drugi seriji jemanja pojavili neželeni simptomi, zato sem z njo raje prenehala.
Kaj mi lahko svetujete vi? Morda obstajajo kaki homeopatski preparati za tovrstne težave?
Ali menite, naj se športno udejstvujem kolikor je le možno, ali je bolje mirovati in ne trošiti z energijo, ki jo je že tako malo? Bojim se, da bi me to še psihično dotolklo. Zelo namreč potrebujem gibanje v naravi. Žal sem trenutno zmožna le sprehodov, rada pa bi kaj več.
Kaj mi svetujete glede športnih aktivnosti, zanositve, kam se še obrniti po pomoč…? Vesela bom vsakega vašega nasveta.

Vnaprej hvala in lep pozdrav!

Pozdravljeni,
hvala za izkazano zaupanje. Glede na napisano, se res vidi, da ste v začaranem krogu. Zmorete vedno manj, zato se tudi ne morete kvalitetno odpočiti. Ponavadi se tako stanje ne dogodi čez noč in je posledica večmesečnega ali večletnega preobremenjevanja energetskih zmožnosti telesa. Stanje, kot ga opisujete, je zelo značilno za izgorelost oz. stanje pred tem, saj se lahko stanje še bistveno bolj poslabša brez takojšnjih radikalnih razbremenitev. Zato je moj prvi nasvet, močno, radikalno in v vseh ozirih izprezite, vzemite dopust, bolniško ali se kako drugače dogovorite za znižanje delovnih obveznosti vsaj za 50%, po času in tudi po intenzivnosti. Iz takega stanja, kot ste zdaj, je regeneracija lahko relativno hitra in z optimalnim homeopatskim zdravljenjem in spremembo življenjskih in delovnih navad lahko traja samo nekaj mesecev. Če pa moramo bolnika vleči iz popolnega burnouta, to lahko traja več let.
Nočem vas strašiti, to so le moje izkušnje, ki jih imam kar precej. Še eno “olajševalno” okoliščino imate, namreč, da še nimate otrok. Za izgorelostjo zdravim veliko mamic, ki enostavno ne morejo “odklopiti” svojih obveznosti do otrok in te so še bolj izčrpane in tudi počasneje okrevajo zaradi teh okoliščin.
Perfekcionizem ni bolezen, je pa lastnost, ki lahko pripelje do zelo hudih bolezni in izčrpanosti, s homeopatijo se ga da bistveno zmanjšati, veliko pa pri tem lahko naredi tudi kvalitetna psihoterapija, tudi s hipnozo imam dobre izkušnje.
Zanositi v tem stanju najbrž ni zelo priporočljivo, sicer pa to telo ve in tega ne omogoča, glede na opisano. Vprašanja o nosečnosti pa bodo povsem na mestu, ko pridete ven iz najhujšega, tudi tukaj se da s homeopatijo narediti veliko.
Športno se udejstvujte v naravi do 70%, kot vam to dopušča energija, tega ne zanemariti, brez tega bo še slabše. Ne se forsirati v tek, če nimate energije za to. Opazujte svoje telo, vzljubite ga v tem, kaj zmore in bodite nežni do njega, imejte ga radi. Je zelo nežen “stroj”, ki se dolgo pusti vplivati volji, preden se vda. Skrbite za kvalitetno in zadostno spanje, kvalitetno prehrano integrirane pridelave in opustite vsakršno predelano hrano in enostavne ogljikove hidrate.
Cellfood lahko jemljete, čudežev pa ne pričakujte od njega. Opustite vsakršna homeopatska zdravila in čimprej poiščite kompetentnega zdravnika homeopata, ki bo pomagal vašemu telesu, da si hitreje opomore. Prav homeopatsko zdravilo je pogosto edina reč, ki lahko preseka začarani krog.

Spoštovani,
zahvaljujem se Vam za hiter odgovor.
Povsem se strinjam, da je moje stanje posledica večletnega preobremenjevanja.
Prosila vas bi še dvoje:
– kakšno je vaše mnenje o tem, da imam čez tri dni odhod na dopust na Islandijo, ki seveda vključuje tudi nekaj lažjih pohodov. Bi bilo dobro da grem in nekoliko doklopim ali je bolje ostati doma in varčevati z energijo? Vem, da se bom morala odločiti sama, vaš nasvet pa je vsekakor dobrodošel
– ali obstaja kakšna možnost, da bi se za opisano stanje zdravila pri vas (morda dogovor prek mojega osebnega maila)

Hvala za rezumevanje in prijeten dan!

Pozdravljeni,
če menite, da vam do izlet na Islandijo dobro del, pojdite, če vam bo več energije odvzel, kot pa dal, pa ga raje prestavite v lepšo prihodnost.
Seveda se lahko zdravite tudi pri meni, pošljite mi zasebno sporočilo ali pa mail na [email protected]

Pozdravljeni,

z možem si bova vzela nekaj dni oddiha (ne na Islandiji), zatem Vas kontaktiram.

Iskrena hvala in lep pozdrav!

Pozdravljeni,

na forumu med over net sem brala objave glede zdravljenja izgorelosti s homeopatijo. Sama sem iz svojega življenja odstranila vse stresorje (služba, faks, negativni odnosi, negativne misli, itd..), seveda so prisotni tudi podzavestni stresorji in tudi teh se poskušam dotakniti.

Ko sem se izobraževala o izgorelosti sem na tujih spletnih straneh naletela na izraz ”adrenal fatigue”, kar bi lahko prevedli izgorelost nadledvične žleze. Simptomi, ki so tam navedeni se dobro ujemajo z mojim počutjem in nezmožnostjo delovanja, zato sledim smernicam, ki so tam navedene. Moje počutje se je precej izboljšalo, a je vseeno zelo težko saj si neizmerno želim normalnega funkcioniranja (npr. imam slabe kognitivne funkcije, zelo slabo prebavo, vsaka fizična aktivnost me utrudi, stalno je prisotna neka nervoza, ki se je ne morem znebiti tudi z meditacijo, jogo in drugačnim sproščanjem).

Izgorelost sem že probala zdraviti s homeopatijo pred 6 meseci in ko sem jemala zdravila sem občutila zelo dobro izboljšanje. Zdravila sem se pri zdravniku homeopatu. Jemala sem 2 meseca, nato pa odnehala, saj se z doktorjem nisva zmenila nič o nadaljnih snidenjih. Bila sem razočarana ker učinki homeopatskih zdravil niso ostali. Na tujih forumih sem prebrala objave nekaterih oseb z izgorelostjo, ki so najprej občutili izboljšanje, po pol leta pa se jim je stanje poslabšalo. Sama sem začela razmišljati o tem, in moje razmišljanje je, da je pri izgorelosti nadledvična žleza izčrpana in ne opravlja funkcij, ki bi jih mogla (izločanje hormonov). Homeopatija naj bi to regulirala in sporoči nadledvični žlezi naj izloča hormone. To se sicer dogaja, zato se pacient sprva bolje počuti, a to še bolj izčrpa že tako izčrpano nadledvično žlezo, in se zato pacientu stanje čez nekaj časa poslabša.

Zelo me zanima Vaše mnenje o tem, saj bi si zelo želela izboljšanja, ki bi mi ga lahko prinesla homeopatija, a se bojim da bi mi lahko na dolgi rok škodilo.

Lep pozdrav

Pozdravljeni,
vaše vprašanje je zelo zanimivo in aktualno. Namreč, pri vseh težjih oz. globljih boleznih se zelo pogosto dogaja, da hitro dosežemo neko izboljšanje, ki pa ne ostane in imamo velikokrat relapse. Kar je izredno destimulativno za terapevta in pacienta.

Tudi sam sem nekdaj pri takih primerih pogosto spraševal podobno kot vi, ali morda vseeno ni funkcija organa preveč okrnjena, da bi jo lahko primerno obudili. Brskal sem po literaturi, spraševal modre homeopate z veliko izkušnjami in prišel do sledečih ugotovitev.

Če je organ strukturno okvarjen, je ozdravitev s homeopatijo bržkone nemogoča, možna pa je paliacija. A izgorelosti ni v tej skupini, motnja je zagotovo funkcionalne narave. Še posebej, če so običajni testi nadledvičnic v mejah normale (npr. hitri ACTH test), katere je vedno priporočljivo narediti. (Pustimo ob strani debato o primernosti testa koncentracije kortizola v jutranji, dnevni, večerni in nočni slini, kar v tujini izvajajo brez težav, pri nas pa imamo neke druge strokovne standarde. Ista medicina?)

A pojdimo k bistvu vprašanja. Če imamo dokazano funkcionalno motnjo in organ torej deluje, a neustrezno oz. premalo, homeopatsko zdravljenje na dolgi rok pa ni uspešno, sta za to glavna dva razloga. Prvi, redkejši, je nepravilno izbrana potenca zdravila oz. nepravilno ponavljanje zdravila. Načeloma so motnje, kot je izgorelost, precej globoke, zahtevajo mesečno spremljanje in v začetku kar nekaj prilagajanja potence in potrebnih ponovitev zdravila organizmu oz njegovi reaktivnosti. Lahko je to bil pri vas problem, ko bi potrebovali samo še nekaj ponovitev doz oz. menjave potenc in bi zvozili na pravo pot, da bi bila povrnitev zdravja zagotovoljena. Pri takih diagnozah se je modro držati homeopata in hoditi na kontrolne preglede in tam iskreno poročati o stanju in po potrebu homoepata tudi “nadlegovati” s poslabševanjem stanja, če se le-to dogaja. Mimogrede, če zdravnik homeopat sam pri taki diagnozi ne določi kontrolnega termina, je to neodgovorno. Takšne paciente je treba spremljati do popolne ozdravitve, lahko več kot leto!
Vsak zdravnik homoepat pri nas ima toliko teoretičnega znanja, da prepozna dogajanje, ko pacient potrebuje še kakšno potenco ali dve in nanj odreagira z ustreznim predpisom ter da loči to dogajanje od tretje možnosti.

Tretja možnost za neuspeh pa je naroben predpis zdravila. Je tudi najbolj pogosta. Zdravilo, ki je blizu, a ni pravo zdravilo, pogosto sproži tak potek, da imamo takoj izboljšanje, ki pa kljub ponavljanju in/ali višanju potence ne vztraja. Takrat moramo poiskati boljše zdravilo. To se dogaja v večini primerov, o čemer ste brali tudi po forumih. Krivo ni izčrpano stanje organizma, ampak slabo znanje nas homeopatov. Moram nas malo zagovarjati, da je motnja izgorelosti precej zoprna, da ima precej široko diferencialno diagnostiko in tudi precej globoka in sama po sebi pogosto potrebuje več predpisanih zdravil v pravilnem zaporedju. V tem labirintu in prekrivanju simptomov smo velikokrat malo izgubljeni in lahko traja nekaj časa, da pridemo na pravi tir.

Načeloma naj bi bilo neustreznih predpisov čim manj. Preveč jih res lahko na nek način izčrpa organizem in povzroči tudi splošno poslabšanje stanja, čeprav se resnejših težav ni treba bati, če se zdravite pri zdravniku homoepatu. Mislim, da smo vsi slovenski zdravniki homeopati vsaj toliko strokovno podkovani, da vemo, kdaj se lahko dela škoda in znamo takrat ustrezno ukrepati oz. ne-ukrepati. Česar pa absolutno ne bi mogel reči za ducat in več slovenskih “homeopatov”, ki niso zdravniki in precej glasno in samozavestno razlagajo o svojih uspehih vsakemu, ki jih je pripravljen pol minute poslušati.