Pozdravljeni,
pred nekaj meseci sem zaključil z učenjem za zadnji izpit na podiplomskem študiju. Čaka me še pisanje (nekaj mesecev dela oz. opravljanje raziskave …) magistrskega dela. Zadnja tri leta sem ta študij opravljal ob delu, torej popoldne, tudi štirikrat na teden, poleg tega so bile zraven še vožnje na predavanja. Bilo je kar ogromno garanja in odpovedovanja drugim rečem (rekreacija, druženje in podobno, kot je to bilo prej…), vendar sem zmogel. Saj ko si enkrat v tem, gre, ker imaš v sebi polno adrenalina, moči in veš, da moraš. Tako je bilo vsaj pri meni. Po značaju sem očitno dovolj trmast in vztrajen. Ko si določeno stvar oz. načrt zamislim, potem grem do konca …..

Že pri učenju za zadnje izpite, sploh pa proti koncu študija in seveda v sedanjem času čedalje bolj opažam nekatere znake, ki bil lahko pomenile izčrpanost, izgorelost…. Npr. upad telesne energije, slabša koncentracija kot sicer, včasih me motijo že vsakdanji dražljaji drugih… Predvsem pa opažam, da se mi trga miselni tok, pozabljam stvari, v vsakdanjih pogovorih z drugimi vidim oz. opazim, da isto vprašanje zastavim dvakrat (na to me opozorijo sogovorniki), zelo hitro postanem utrujen, za razliko od prejšnjih let (morda pred študijem) nisem tako aktiven oz. energičen…..

Ravno tako opažam, da čedalje težje zdržim 8 ur v službi oz. da težko delam in razmišljam, prve 4 ali prvih 5 ur gre vse normalno, potem pa že opažam utrujenost in potrebo oz. željo po odhodu domov in počitku. Omenjeno me čedalje bolj moti pri zahtevnih in odgovornih nalogah, ki jih opravljam v službi.

Da je očitno nekaj narobe sem ugotovil tudi iz nekaterih bolezenskih znakov, ki bi lahko bile povezane: stalna napetost, že omenjena utrujenost, motnje v delovanju srca (opaženo pri kolesarjenju oz. na maratonu) in prebavil, izguba energije, motnja koncentracije, nemir, negativno razpoloženje, rahle bolečine v hrbtenici in vratu (po spanju)…
Opravil sem že nekaj preiskav oz. pregledov (kri, urolog), vendar ni bilo ugotovljeno nič drastičnega, podroben pregled krvi je pokazal, da imam kri čisto v redu. Mi je pa bilo povedano, da so opaženi bolezenski znaki možni zaradi stresa.

Trenutno se zelo težko spravim k delu za študij, npr. branje, pisanje ter tudi čisto osnovnim stvarem, npr. prebiranju dnevnega časopisja, branju knjig. V preteklosti sem z lahkoto dnevno spremljal vse novice, bral knjige in podobno.

Ne znajdem se ravno najbolje v tej situaciji. Sicer sem začel malo več spati (zaradi preutrujenosti), povečal čas za rekreacijo…. Očitno to ne bo dovolj. Kje naj začnem? Obisk osebnega zdravnika, psihoterapevta (terapija z zdravili)?

Hvala za odgovore,
D.

Dominko,

Berite, berite, in še enkrat berite. Seveda, če bi se radi pozdravili. Internet je knjiga brez konca.

Lahko greste pa tudi k zdravniku. Če vam pa ne bo pomagal, ga zamenjajte, če vam ne bo naslednji, ga tudi zamenjajte. Če vam nobeden ne bo pomagal, pa berite, berite, in še enkrat berite. Seveda, če bi se radi pozdravili.

Stvari niso tako enostavne, kot bi človek mislil. Telo se ne pozdravi tako hitro, kot bi radi. Telo nas hoče vedno zaščititi, nas vedno opozarja, samo mi pogosto spregledamo ta opozorila, ker smo prezaposleni. Opazimo, ko postane vse skupaj že zelo moteče. Potem gremo pa le k zdravniku. Ta seveda ne prepozna opozorilnih znakov, ker so merilo za vaše zdravje krvni izvidi, ki niso dovolj natančni in nič ne pokažejo. Torej ste zdravi. Morda primerni za psihiatra, ki tudi ne ve točno, kaj se z vami dogaja, pa vam predpiše antidepresive.

Ni pa nujno, da se vam bo stanje izboljšalo. Morda na prvi pogled…… Zakaj, ker antidepresivi in protibolečinska zdravila ne odpravljajo vzroka, ampak blažijo samo posledice.

Toliko smo že pisali na tem forumu….Verjetno boste našli kaj uporabnega……Morda bi začeli pri Adrenalni utrujenosti, pa boste videli, če vam je vsebina kaj znana. Potem boste pa brskali naprej…

Breda

Dominko, lepo pozdravljen,

žal dvomim, da bo obiskovanje zdravnikov kaj pomagalo, ker se izgorelost pri nas ne obravnava kot nekaj, kar je treba zdraviti s hormonsko podporo. Zdaj si najbrž že sam dojel, da sta velika storilnost in zavzetost pri delu lahko pretirana in nista vedno pravi način, sicer se menda s tem ukvarjajo tukaj: http://www.burnout.si/sl/izgorelost. Mnogi ugotovijo, da so se prenaprezali profesionalno, poskrbijo za večjo uravnovešenost na tem področju, potem pa se z enako vnemo zaženejo v “zdravljenje” in začnejo pretiravati npr. pri rekreaciji, dokler jo še zmorejo. Težko je najti prave meje na vseh področjih, ampak je treba.

Kar se tiče zdravljenja, je težje, če nimaš hormonske podpore. Kako si pomagati, lahko izveš v knjigah iz izbora v temi: http://med.over.net/forum5/read.php?105,4474646. Priporočam predvsem:
James L. Wilson: Adrenal Fatigue : the 21st century stress syndrome : what it is and how you can recover your energy, immune resistance, vitality and enjoyment of life
http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=COBIB&select=au=wilson,+james*+and+adrenal

Tudi na internetu je dovolj informacij, zelo informativna se mi recimo zdi tale stran: http://www.drlam.com/articles/adrenalexhaustion.asp.

Srečno,

Alenka

Malo za razmišljanje:

– Stres naš vsakdanji:
– Občutljivost za stres:
– Kaj lahko storimo sami:

Nič novega, kajne? Srečno!

Veronika

Hvala za odgovore in nasvete. Očitno se bom moral res “ustaviti”, predvsem pa za začetek odpočiti in se malo bolj posvetiti sebi in hobijem, ki me veselijo in na katere sem skoraj že pozabil……

Lp, D.

Iz knjige Eric Pearl, Ponovna povezava:

Kdo je Eric Pearl, si lahko pogledate na internetu. Zdravnik, kiropraktik in avtor Ponovne povezave.

Kaj pravi?

Trenutno vidim prednost medicine predvsem na dveh osnovnih področjih:
1. Prva pomoč, ali pomoč v sili…
2. Priporočam medicinski pristop, če nič drugega ne pomaga. Če se naše telo ni moglo pozdraviti samo, je mogoče nujna uporaba zdravil, operacija ali drugi skrajni ukrepi….

Če se najprej zatečemo k medicinskemu pristopu, to pogosto upočasni pomembno naravno zdravljenje. In prej, ko poiščemo nekoga, ki lahko pomaga, več možnosti imamo, da se naše telo pozdravi čim bolj polno in celovito…..Če naravni pristop iz nekega razloga v vašem primeru ne deluje, je medicina vsekakor logična izbira. Še sreča, da je na voljo… Če ima naše telo potencial, da pozdravi samo sebe, ali ni smiselno poiskati nekoga, ko bo v nas pospešil ta proces, predno se zatečemo k večjemu posegu vase….

Breda

Dominko, kot da bi brala svojo zgodbo, identično. Študij, služba, pri meni še osebni problemi… Jaz sem sicer potrebovala eno leto da sem si malo opomogla, ne pa še dokončno. Še vedno nisem takšna kot sem bila pred tem, polna energije, življenja… Predvsem mi je pomagalo, da sem v prehrano vključila več sadja, zelenjave, tudi vitaminski dodatki. Po tem sem opazila velik napredek. Poskrbela sem za dovolj spanja, začela sem hodit na rekreacijo, ki ni zelo intenzivna, ravno toliko, da se “odklopim”. Plačala sem si tudi psihoterapijo. Skratka, več sem se začela posvečati sebi, notranjim občutkom in predvsem se učim poslušati telo, potrebe.

Izgorelost ni nagrada za pridnost: