Izgleda, da v srednje šole, ki niso gimnazije, hodijo le še duševno zaostali
na Aškerčevi je ena OGROMNA poklicna šola, v kateri so kemijska, lesarska, strojna in mogoče še kakšna. glede na to da tolk pljuvaš po poklicnih raje povej na točno katero cikaš, ker tista aškerčeva ni bila bilo teksas, pa tale v mariboru v parku mladih tudi ne. pa dvomim, da je policijska v tacnu ali zdravstvena. mislim …. da te ni sram, da mečeš v koš vse poklicne šole.
POTEGNI SI SVOJO GLAVO IZ RITI!!! kako si drzneš kaj takšnega napisati. če nisi zadovoljen z svojo službo pa pejt na cesto!!!!!!!!! zaradi takšnih kot si TI so nekateri otroci takšni, ker v njih vidiš duševno motene ljudi!!! res si bedak, tudi avtor te teme je navaden bedak. s poklicno šolo lahko tudi marsikaj dosežeš, tudi tvoj šef ima mogoče le poklicno šolo in si zanj navadna uš!!!
Mogoče še eden izmed konstruktivnejših prispevkov tukaj. Kot bi bral slovensko gradbeniško zgodbo….
http://www.finance.si/302731/Raghuram-Rajan-So-te%BEave-pri-ponudbi-ali-povpra%B9evanju?src=pj150211
Ljudje, ki oblikujejo politike, ne bi smeli pozabiti, da je stanovanjski razcvet razpihovala popustljiva denarna politika, ki si je prizadevala povečati rast na področju delovnih mest, medtem ko so ZDA okrevale po prejšnji recesiji. Zares, število gimnazijskih maturantov je v Las Vegasu celo upadlo, ker so ljudje raje opuščali šolanje in dali prednost takoj dosegljivim delovnim mestom za nekvalificirane delavce v gradbeništvu. Zdaj se ti nešolani brezposelni kadri soočajo z brezposelnostjo, ki je v njihovih vrstah trikrat tolikšna kot pri diplomantih kolidžev. Njihova vrnitev med delovno silo bo zelo težka.
Nauk za snovalce politik je nedvoumen: rast na področju delovnih mest je mogoče bolj trajno pospešiti, če se namesto nenehnih poskusov spodbujanja porabe in morebitnega ustvarjanja prihodnjih težav brezposelne oskrbi z “vnovičnim usposabljanjem”, zlasti tiste, ki so bili zaposleni v službah, povezanih z gradbeništvom. Potem pa bo izboljšana ponudba delovne sile sčasoma ustvarila tudi bolj zdravo in trajnejše povpraševanje.
Obnašate se kot tipični Slovenci. Kregate en čez drugega kdo je boljši, bolj pameten, bolj priden. Sama imam srednjo izobrazbo, plačo nizko, a nisem ambiciozna, zato nisem daleč prilezla, pa šole se mi ni dalo nadaljevati, a mi je danes žal. Delam z ljudmi, vsak, ki ima pet minut časa lahko pljuje po meni. Včasih pridem dmov dobesedno izžeta, ponižana in brezvoljna.
Velikokrat poslušam izobražence, ki udrihajo čez obrtnike( vodovodarji, mehaniki itd), češ kako slabo opravljajo svoje delo in koliko denarja, da imajo. ja kaj pa potem počnejo v svojem poklicu, naj gredo pa za vodovodarje…?
Problem danes je v tem, da bi vsak rad za veliko denarja malo delal.
Ljudje ne spoštujejo več nikogar in to je obžalovanja vredno.
Imam storitveno obrt, vecino delam za ing. itd. Moja delovna ura je 18€ plus material. Dnevno zasluzim (ne vsak dan) tudi 300- 400€ z marzo materiala. Pridem v ostarijo narocim rundo, vrzem gor stotaka, natakarica vrne razliko in grem.
Ing. in ostalo sranje,pa brez kesa, mim ostarije se lahko samo pelje, gre namesto zene v trgovino,skuha kosilo,spegla cune,pa na internet se delat pomembnega. Zena zraven nepotesena pocaka da gre ing. v sluzbo, pride vodovodar najprej prepuca njeno cevcico,zrihta ostale stvari, pokasira 200€ in gre novim zmagam nasproti.
poznam večinoma nedoštudirane gimnazijce, ki so se nekoč imeli za bogove,
sedaj pa jih izdaja zadah iz ust po alkoholu, cigaretih in naveličanosti. Če se samo spomnim kakšni frajerji so to bili in kakšni luzerji so sedaj.
Mislim, da ti je tvoj ego podrl strop nad glavo. Pazi pada!!!
primitivca sta vidva, ki to pišeta…
Pa pravijo, da imajo vsi enake možnosti. Pa ja de!!! Človek se lahko edino tako počuti nekaj vrednega samo, če poniža nekoga drugega. Ubogi revi.
Poznam tipa, ki ga je oče silil najprej na gimnazijo, pa na faks, pa doktorat. Nekega dne reče očetu: Dobil sem službo. Oče cel ponosen na sina, ga pozabi vprašat kakšno službo si je našel. Pa sreča znanca in mu pove, da je njegov sin prejšnji mesec odlično položil pološčice v njegovem stanovanju. Oče čisto nataknjen čaka sina, da prišel iz službe, nadere ga kot zadnjo smet v kotu, nakar mu sin pove, da si to želi početi že od malega, da ima 2.500€ plače in, da se seli na svoje.
To zgodbo je pripovedoval oče nekemu tipu na blagajni v trgovini. Očetu je bilo hudo, da ni prisluhnil sinu, kajti te napake ne more popraviti. Čeprav mislim, da oče ni končal gimnazijo, se je zavedel, da je zatiral sinovo osebno nrav. In to ga je naredilo človeka.
Mislim, da na gimnazijo hodijo samo ljudje, ki ne znajo niti delat niti mislit. Mogoče je tam 5% intelektualcev drugi se pa samo “šlepajo” na njihovo slavo. In dvomim, da sta vidva med tistih 5%.
Matr si težka. Prav ima,čist prav. V imenu ene namišljene enakosti in enakopravnosti na račun enaag trpi ostalih 25 učencev. Res včasih pretiravamo s to enakostjo ob evidentni neenakosti (!!!da me ne bo kdo napadu – s tem ne mislm da tistim,ki rabijo pomoč ne bi pomagali-nasprotno-je pa potrebno najti en razumen način)
Učitelj ima čist prav, eni se pač težko sprijaznijo, kako se njihovi sončki obnašajo v šoli.
Če bi poklicne šole bile res polne vedoželjnih dijakov, ne bi kar naprej brali novic, kako se na živilski, kovinski, prometni..pretepajo.
Dejstvo je, da je na poklicnih šolah večina otrok vzgojno precej problematičnih.
Tokrat nisem mogla mimo foruma, ne da bi dodala svoj komentar:
moje mišljenje je, kot je že nekdo rekel, da ti izobrazba da fleksibilnost, ki je danes na trgu dela zelo potrebna, ne glede na to, kaj dejansko boš v življenju počel
res je, da ima marsikateri diplomiranec previsok ego, glede na dejansko znanje in izkušnje,
vendar se kljub vsemu ne morem strinjati, da so zato boljše poklicne šole
katarina72 strinjam se s tabo, da odnos do ljudi z poklicno izobrazbo ni vedno najbolj spoštljiv vendar tu ne vidim povezave z izobrazbo, ampak z (ne)kulturo premnogih Slovencev, ne glede na stopnjo izobrazbe, ki jo imajo (nevzgojen egoist je lahko tako diplomiranec kot nekdo s poklicno izobrazbo)
žal bodo starši vedno imeli določen vpliv pri izbiri srednje šole svojih otrok – saj vendar govorimo o štirinajstletnikih
ko pa govorimo o najstnikih, ki so na gimnaziji pod prisilo, pa tukaj spet ni problem izobrazba ampak mentaliteta staršev, stavim da je nekaj sinov/hčera obrtnikov na poklicnih šolah na željo staršev, da bi šli po njihovih stopinjah in prevzeli posel
in vsem tistim ki napadajo učitelja, ki je v začetku res malce pregrobo vrgel v isti koš vse svoje učence, ampak njegova glavna težava niso manjše učne sposobnosti teh otrok ampak predvsem pomanjkanje spoštovanja, za to pa niso krivi učitelji temveč starši!
stopnja človekove inteligence še zdaleč ni odvisna ali pogojena s stopnjo izobrazbe, vendar noben inteligenten človek ne more trditi, da je bolje biti neizobražen, izobrazba kljub vsemu da širino, če ne drugega so mlademu človeku omogčena dodatna leta za spoznavanje sebe, ustvari si večjo socialno mrežo…
lep pozdrav
Učim tako v srednješolskem, kot v poklicnem programu strokovne šole. V opisu dejanskega stanja se večinoma strinjam z “obupanim učiteljem”. Je procent tistih z določenimi omejitvami na poklicnih šolah pač občutno večji, kot tistih na srednjih, še sploh pa na gimnazijah. Večino dobrih staršev pa še kako skrbi “najnevarnejše” obdobje odraščanja, ko njihov otrok lahko mimogrede zaide na napačno pot. Ker je zaradi prej napisanega višja statistična verjetnost, da bo na gimnazijah v “boljši” družbi, je ne glede na negotovo bodočnost gimnazijcev to za starše realno najbolj mamljiva opcija. Ko bo prebolel mladostniške “ošpice”, ko zanj ne bodo več odgovorni starši ampak sam, se bo pa že nekako znašel. Važno je, da z minimalnimi izgubami preživimo nevarno obdobje. Če prištejemo še odpor do “umazanih” in težaških poklicev in seveda še drobec napuha je jasno, kako bodo šle zadeve naprej. Tako se struktura učencev v poklicnih šolah resnično počasi a vztrajno menja na slabše. V območjih z ruralnim ozadjem počasneje, v večjih mestih hitreje.
Ampak v drugem delu se pa absolutno ne strinjam z “obupani učiteljem”. Gre za otroke, ne pa za dokončno izdelane in nespremenljive osebke. Je za njihovo “kultiviranje”, oziroma vzbuditev zanimanja in želje za sodelovanjem pač potrebnega več časa in mukotrpnega dela, predvsem psihološkega. Je potrebno včasih večji del ure odigrati vlogo nadomestnega starša in poskušati za silo pokrpati primanjkljaje na tem področju, pa potisniti za tisti čas stroko na stranski tir. Verjemite da znajo to otroci ceniti in nagraditi. Pa kako hudo si želijo postati “liderji” tudi na tem področju, ampak ker imajo zrahljano ali pa že dodobra načeto samopodobo (zaradi neprimernih odnosov v družini ali svojem okolju), si večinoma niti ne predstavljajo, da bi lahko tudi tukaj dosegli nek status. Zato se raje odločajo za nasilno blokiranje tovrstnih dejavnosti, saj s tem najlažje prikrijejo svoje primanjkljaje. Če pa jih znaš postaviti v vlogo, da se bodo lahko na nek način z ne preveč intelektualnega ali fizičnega dela izkazali tudi na strokovnem področju, se pa lahko v trenutku “čudežno” spremenijo v strastne zagnance. Za kratek čas seveda. Ampak drugič spet, pa tretjič… potem pa greš čez nekaj let po mestu, pa ti tam nek mladec navdušeno maha in te vabi na pijačo. Pa ti pove, katero obrt opravlja, pa kako mu dobro gre.. in se spomniš, da je bil še pred par leti pravi “pain in the ass”. Ampak takrat nisi obupal nad njim…
Šolski sistem res ni naklonjen takšnemu odnosu do dijakov, zreduciral se je na produkcijske enote, kjer vsaka enota (beri – dijak) prinese šoli toliko in toliko denarja, sistem nagrajevanja učiteljev nosi napredovanja predvsem tistim, ki se udeležujejo raznih “delavnic” ne pa tistih, ki delajo iz otrok ljudi, ampak tak pač sistem je, kroji pa ga aktualna politika, oziroma politiki in njihovi družinski člani, prijatelji, upniki itd. Na učiteljih pa je da se odločijo, ali bodo tak posel zmogli ali ne. Tisti, ki prihaja v službo s kepo v želodcu pač ni primeren za tak posel in pika. Če je strokovnjak v svojem področju, mu ne bi smelo biti težko najti boljše službe ali se ustrezno samozaposliti. Zato, stanovski kolega pod imenom “obupani učitelj”, žal v našem poslu ni prostora za obup. Če si prišel do te stopnje pa res ne vem, zakaj se še matraš… Jaz zase vem, da bi v trenutku napisal odpoved.
Je pa iluzorno pričakovati, da bodo starši kdajkoli spremenili svoja stališča, če se ne bo bistveno spremenil šolski sistem. Ampak se še lep čas ne bo. Če se kdaj sploh bo. Kolikor vidim, politike zanimajo čisto neke druge stvari. In če jim te stvari prinesejo denar za brezskrbno starost, zakaj bi se mučili s prilagoditvijo bodočih generacij v kvalitetne polnilce penzijske blagajne?
jaz bi lahko komot šla v gimnazijo, bila sprejeta, vendar sem se premislila, ker ko končaš gimnazijo nisi nič in če se ti potem ne zljubi it na fax, kaj boš potem? nič. tako da so razne strokovne srednje šole boljše od gimnazije, ker lahko dobiš vsaj kako službo, ki jo z gimnazijo zelo težko ali pa sploh ne.
Paradoks, ti bom jaz dal “duševno zaostal“
V OŠ sem bil odličen v 8.r in prav dober v 9.r
Sedaj obiskujem Srednjo Kemijsko šolo v Ljubljani. Vpisal sem se na srednjo kemijsko, ker me zanima kemija in sorodne vede(biokemija, biomedicina, kemijsko inženirstvo). To kar ti govoriš je diskriminatorno. Sicer študij nameravam delati v Nemčiji, ker je tam boljša prihodnost. Hodim na tečaj nemščine. Letos bom opravljal izpit na nemškem veleposlaništvu o sufisticiranem znanju nemškega jezika za študij.
Ne morem verjet, slovenski sistem je v 3 PM
V Avstriji še odličnjake spodbujajo, da se vpisujejo v poklicne šole
Ok, to kar bom zdajle rekel je malce ekstremno vendar mi je žal da smo se odcepili od Avstro-ogrske leta 1918 po 1.svetovni vojni. Se nam vidi, da smo balkanci nažalost. Bolje nam bi bilo pod avstrijo ali pod rajhom
Očitno ne znaš držati avtoritete. Poznam par profesorjev poklicne strojne šole, ki so bili dobro sprejeti, imeli so normalen pouk in še po šoli z marsikaterim ostali v dobrih odnosih. KO sem bila poleg, ko je en profesor srečal svojega dijaka je bil pozdrav: “dober dan profesor. Kako ste..” sicer je pogovor res bil malce preveč “domač” kot bi se spodobilo a vseeno.
In še avtorju: sama sem bila na poklicni šoli, ker so me opozarjali, da imajo raje enega s poklicom kot gimnazijskega maturanta. In kaj ti pomaga gimnazija komaj izdelana če potem ne moreš nikamor naprej?
Sem mnenja, da se rabi vseh vrst izobrazbe: tako tiste s poklicno, kot tiste z višjo.
No, kake take neumnosti pa že dolgo nisem prebrala. Sama sem opravila gimnazijo, a sem se včasih iskreno čudila koliko znanja so morali imeti vpisani na kakšni drugi srednji šoli. Pravzaprav sem iskreno občudovala osebo s srednje strojne šole, saj v življenju še nisem srečala bolj inteligentnega bitja, in glej ga vraga, ni obiskoval gimnazije. Pravzaprav sem sama trdno prepričana, da se v gimnazijo po navadi vpišejo tisti, ki ne vedo česa si pravzaprav želijo, oz. nimajo jasnih ciljev za svoje življenje. Preden napišete takšno neumnost dobro razmislite.
[/quote]
Se popolnoma strinjam – sama sem končala poklicno sr šolo, ker nisem želela na Bežigrad, želela sem, da se že v sr šoli učim tega, kar me veseli….po tem sem šla na fax, pa v tujino na magisterij….pa se ne smatram ravno za bedaka.
Point pa je, da sem že v petem razredu osnovne šole vedela, kaj bi rada počela….Če nekaj počneš z veseljem si lahko odličen v poklicu, pa tudi, če je to avtomehanik….frizer …kuhar…ali pa zdravnik.