Izgleda, da v srednje šole, ki niso gimnazije, hodijo le še duševno zaostali
ona bo s svojo šolo veliko lažje šla na likovno akademijo kot gimnazijski maturant. ima ogromno praktičnih ur, rišejo non stop, učijo se takih stvari, da sem 100% da jih v gimnaziji ne
dej ne bod pametna do nezavest
ja pa talent sploh ni vazen a ne kr tvoja tamala bo prsla na likovno samo s svojim piflarskim kvazi prakticnim znanjem k ga talentiran gimnazijc nima a ne
pa verjem de znam jes bols pomalat sobo k kalificiran majster k mi je pred 3 leti predsobo tok spacal skupi da ni za verjet pa se placat sm mu mogla
nihce ne zna in en zmore vsega ,to si zapomnite,za ravnovesje mora biti vseh po malo..gimnazija,kaj pa je gimnazija in faks-nic v primerjavi z realnim delom ki te caka,ko prides v svet odraslih,kjer si odvisen zgolj od svoje iznajdljivosti in znanja prakticne narave..teorija je cudovita vedno samo na papirju in samo v teoriji je mozno vse in vse je lepo in vse je enostavno.
diploma je samo potrdilo da naj bi nekaj znal,praksa pa je protiutez,da te res nauci vsega tistega kar naj bi ti znal.
bravo Monica
Ti pa res kvasiš bedarije, da ni večjih!
Trdiš, da ti gimnazija in kasneje fakulteta da znanje, izkušnje in samozavest! Prvič kot prvič, ti nobena današnja šola ne da samozavesti, ampak ti jo kvečjemu vzame.
Drugič kot drugič, nobena gimnazija ne da znanja, kako v cvetličarni prodajati rože!!!
In tretjič kot tretjič, me zanima ali imaš tudi ti gimnazijo in še kakšno fakulteto. Namreč, ne ena in ne druga ti nista dali znanja, da se ne piše “dasta”, ampak “data” !!!![/quote]
OK, ko zmanjka argumetnov, se začne osebno obračunavanje in teženje s slovnico (čeprav napačno). Tipično.
Še enkrat, moj post se nanaša na originalni post (in še na nekaj podobnih zadnje dni), kjer se začenja gonja proti vpisovanju otrok v gimnazije in kasneje na fakultete. Tudi tistih, ki so sposobni končati eno in drugo, tu nekatere trdijo, da je bolje, da gredo v poklicno šolo. Zakaj, še nisem uspela prebrati enega pametnega argumenta.
Če bi bila približno funkcionalno pismena, bi iz mojega zapisa razbrala, da nisem nikjer napisala, da je kolegica dobila znanje v gimnaziji, kako v cvetličarni prodajat rože, ne tega je dobila na ekonomski fakulteti in kasneje v cvetličarski šoli (ki jo je naredila po fakulteti). In ja, ona je lastnica cvetličarne, pozna tako cvetličarsko stroko kot ekonomske zakonitosti na trgu in je v svojem poslu uspešna. Mnogo bolj, kot če bi naredila samo cvetličarsko.
Zdaj, če tebi ni dala šola samozavesti, je to tvoj problem, meni jo je. Mogoče ne v tistem trenutku, ampak v končni fazi pa ja. Samozavest, da v svoji stroki uspešno in strokovno delam, ker imam dovolj znanja.
Imam gimnazijo in fakulteto, trenutno pa še izredno študiram na eni višji šoli. V svojem poslu sem zadovoljna in uspešna. In znam argumentirano razpravljati, brez žaljenja, osebnega obračunavanja, sklicevanja na slovnico in množice klicajev.
Znaš ti?
Naslov je zelo ostro napisan.
Na Šolskem centru NM je čez 1000 dijakov, ki obiskujejo srednjo poklicno šolo. (za točno število se mi ne da iskat.)
Torej, če nebi nihče obiskoval te šole jo bi lahko kar zaprli. Prav tako v Celju in v ostalih krajih.
Dijaki, vključeni v srednješolske izobraževalen programe, in dijaki, ki so zaključili izobraževanje, po vrstah izobraževalnih programov, Slovenija, konec šolskega leta 2008/2009
Vrsta programov
Skupaj 83.300
V nižjih poklicnih programih 1.017
V srednjih poklicnih programih 12.248
V teh. in strok. programih ter PTI programih 34.956
V programu gimnazije 33.882
V poklicnem tečaju 340
V maturitetnem tečaju 857
Vir:http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3093
milost božja :
mimogrede: za gimnazijo so potrebne SAMO točke, za sprejem na oblikovno pa tudi praktični izpit iz nadarjenosti. 🙂 če slučajno ne veš.
takole : tvoja kolegica se na ekonomskem faksu ni naučila prav ničesar o cvetličarstvu kot stroki, tisto pa, kar ji pride prav iz ekonomskega foha, pa imam tudi jaz na gradbeni šoli (ekonomiko podjetja in komercialo). za cvetličarstvo pač mora imeti tehnično znanje.
še en pameten argument zakaj naj se otrok, ki točno ve, kaj bi rad delal, vpiše na poklicno: če ve, da bi rad delal v zdravstvu, da bi bil rad medicinski tehnik … je kak dober razlog, da bi šel tak otrok v gimnazijo, pa čeprav je recimo v OŠ odličen? če odmislimo ego njegovih staršev …
Naslov je zelo ostro napisan.
Na Šolskem centru NM je čez 1000 dijakov, ki obiskujejo srednjo poklicno šolo. (za točno število se mi ne da iskat.)
Torej, če nebi nihče obiskoval te šole jo bi lahko kar zaprli. Prav tako v Celju in v ostalih krajih.
Dijaki, vključeni v srednješolske izobraževalen programe, in dijaki, ki so zaključili izobraževanje, po vrstah izobraževalnih programov, Slovenija, konec šolskega leta 2008/2009
Vrsta programov
Skupaj 83.300
V nižjih poklicnih programih 1.017
V srednjih poklicnih programih 12.248
V teh. in strok. programih ter PTI programih 34.956
V programu gimnazije 33.882
V poklicnem tečaju 340
V maturitetnem tečaju 857
Vir:http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3093%5B/quote%5D
Ali ni v eni generaciji cca 20000 oseb? To nekaj ne štima!
Statistik sicer ne poznam, a mislim, da je bolj malo tistih iz zdravstvene, ki so se uspeli prebiti čez predkliniko. Tisti, ki jim uspe, pa zato porabijo ogromno truda.[/quote]
Jaz sem generacija kjer je kar nekaj zdravnikov – samo iz mojega razreda – pa nisem iz LJ.
Je pa dejstvo da je bil program širše splošno zastavljen (zakaj zdaj ni?) in smo imeli kar se tiče umetnosti in literature kar nekaj znanja – s tem da nam integrali niso bili neznanka.
Za navadnega – takrat – zdravstvega tehnika po novem pa ( degradiranega v brisalca pokakanih riti) pa nimam besed.
Če pa program izobraževanja želi tupo glupo množico – jo bo pa dobil.
En sam profesor na poklicni šoli lahko mimo šolskih normativov dela čudeže.
Otroci so zlati – samo učiti jih je treba.
– zato, ker gre za 14-15 letnike in je velika verjetnost, da si bo premislil, gimnazija mu bo to
‘zmišljevanje’ olajšala. Če si bo še vedno želel delati kot medicinski tehnik, bo te predmete naredil za šalo in si pridobil ustrezno poklicno izobrazbo.
– zato, ker so to leta, ko se možgani še krepko razvijajo oz. se razvijajo ob določenih spodbudah, Po domače, če jih teramo. Če jih ne, zakrnijo in umske sposobnosti upadejo. Kar lahko potrdi vsak, ki je šel na stara leta spet v šolo.
Zelo dober razlog: za vsak slučaj, ker štiri leta pri 14 pomenijo več kot četrtino življenja, v četrtini življenja se pa ljudje zelo spremenimo. Če otroka po štirih letih gimnazije še vedno neznansko veseli zdravstvo, ima še vedno celo paleto možnosti za izobrazbo, s katero se bo zaposlil na tem področju.
Spet si nekaj pogruntala. Za gimnazijo so potrebne samo točke? A dej no. In a veš, da so tudi točke za marsikoga previsoka prepreka??? Je pa jasno a ne, da je na oblikovni smiselno preveriti, kateri so za to najbolj nadarjeni kandidati. Kot naj bi bili pri točkah (ki naj bi merile znanje, relevantno za gimnazijo) izbrani najboljši za gimnazijo, tako naj bi na oblikovni do teh prišli preko preizkusov nadarjenosti. In ker je na oblikovni oboje, ti sklepaš kaj? Da je nekdo, ki je naredil preiskus na oblikovni in imel 74 točk (nimam še pojma, kaj se točkuje in koliko je največ), bolj uspešen, kot nekdo, ki je na gimnaziji izvisel z 89 točkami???
In ti si na gradbeni šoli, ko si imela ekonomiko podjetja in komercialo požrla vse znanje ekonomije tega sveta. To so itak področja, kjer se največ naučiš iz prakse, a če imaš zadaj še kaj več, ti nikakor ne škodi (kot ti trdiš že ves čas tele debate). Tudi za dosti drugih poklicev je praksa, sploh pa to, da od malega živiš z enim poklicem (pa naj bo to zidar, keramičar, frizerka ali pa zdravnik itd) zate ena velika prednost, če se v to področje podaš tudi sam. Če imajo nekje doma frizerstvo, bo otrok te družine veliko hitreje lahko napredoval in uspel, ker ima to znanje (lahko) od doma. Še nekaj izobrazbe, pa bo zgledal pameten kot ne vem kaj. Pa čeprav njegov domet ne seže do kolen sosedovemu Franceljnu, ki pač ima v izhodišču dosti slabše pogoje.
In ja, poznam diplomiranega gradbenega inženirja (daljnje sorodstvo), ki je izredno uspešen in cenjen. Kljub temu, da je diplomiral.
Znanje je naložba za prihodnost, čeprav se trudiš prikazati, da ni. Glede na individualne okoliščine pa mora vsak otrok najti svoje področje, interes in ugotovit, kako do tega priti. Ni vse v gimnazijah, a za nekatere je to edina izbira. Drugi se pa pač vidijo v poklicni ali kakšni drugi šoli. Tretjim pa šola sploh ne diši. Nikjer pa ni določeno, kdo bo v življenju bolj zadovoljen (ne glede na dohodke). Šteje pa (predvsem) to, t.j. zadovoljstvo (ob pogoju seveda, da zaslužiš vsaj toliko, da se vsak mesec dobesedno ne ukvarjaš s tem kako boš preživel).
ma-rko : če slučajno nisi opazil se ne vtikam v komentatorje osebno in jim ne podtikam da so karkoli že, ampak diskutiram na drugačen način. če pa že ravno hočeš … imam končano kemijsko tirletno, ekonomsko-komercialno srednjo, FSD in zdaj delam višjo gradbeno. pri 37 letih. zato te lepo prosim da se vzdrži podtikanj kaj is jaz mislim o izobrazbi, ker jaz se pa res vseživljensjko izobražujem.
takole: tvoja dva razloga sta preohlapna in ju jaz na tvojem mestu nikakor ne bi prodajala kot sveto pravilo. eni že od malih nog vedo kaj bi radi bili in pri tem vztrajajo pa če se starši na glavo postavijo. drugi si tega ne upajo, pa gredo na šolo, ki jim jo določijo starši in so sila nesrečni vsa štiri leta. kaj potem, če grejo lahko kasneje na tisto šolo, ki so si jo želeli že prej. pomembno je, da so jim starši zjebali 4 leta najstništva zato, ker so preko otrok hoteli uresničevat svoje ambicije.
jaz sicer zagovarjam, da je fino, če ima človek znanje iz različnih fohov, ker je tako bolj fleksibilen na trgu deloven sile, ampak naša družba je še vedno usmerjena v eno smer in teranje tiste smeri do nezavesti. si pa kot starš ne predstavljam, da bi svoji hčeri preživljala do 30 leta in še čez, onidve bi pa v tem času … študirali. :)) hmm … spomni me, zakaj imamo otroke?
draga moja, ta problem je že danes tu.
kaj si že kdaj prebrala, da se tukaj oglaša kvalificiran kader, mehaniki, inštalaterji, zidarji, tehniki, inženirji… problematični ste birokrati, pa še ti si izmišljujete nebroj nepotrebnih poklicev in potreb. poglej samo v šolstvu, koliko je nekih pedagogov, specialnih pedagogov in slično.
en učenec recimo jecla in že dobi v pomoč nekega kao uni izobraženega, ki mi je kao pomoč….. slićnih primerov je povsod in to mi ….inštalaterji, tehniki, inženirji …ne moremo več vzdražati.
.
ne jebem več nič, boš pač za zamenjavo pipe dala 120 eur.
Glej, spet ne razumem od kod ideja, da je odločitev za gimnazijo povezana s tem, da preživljaš svojega otroka do 30 leta? Tudi jaz imam diplomo (ne pa gimnazije), pa sem v službi kar lepo od 24. leta. Tudi tega, da bi bila družba usmerjena v eno smer in teranje tega do nezavesti ne vidim. Ja, večina otrok gre na gimnazije. Tvojemu (ali pa mojemu) pa ni treba, če ga ne zanima, a ne? Pa je takih, ki ne grejo še vedno veliko.
Poučujem na eni od poklicnih šol. Počutim se kot v zavodu za duševno prizadete. Vsak ima neko motnjo, eden kar vstaja med poukom, drugi mežika, tretji trza, četrti ima kriminalno preteklost (ta vsaj zna), peti je še nepismen (ja, prav ste prebrali – prešvercali so ga skozi osnovno šolo), šesti ima epilepsijo, polega po klopi, sedmi pjeva seljačke pjesme, osmi si ga drka….interesa, motivacije pa nobene.
Da ne bi kdo vpisal svojega sončka na poklicno!
Sama sem pred kratkim zaklučila univerzitetni študij grafičnega oblikovanja (na NTF) večina nas je bila z gimnazij – tistih par s srednje grafične ni imelo nikakršnih, poudarjam, nikakršnih predhodnih znanj, ki bi jim olajšala študij.
Je pa bil že prvi letnik ogromen zalogaj zanje, saj so morali predelati matematiko, kemijo in fiziko na zahtevnem nivoju (profesorji z FMF-ja in FKKT-ja).
Sošolka z gimnazije je zaključila ALU in tudi tam ni bilo nikakršnih razlik v prid strokovnih šol.
Tako da se nehajte slepiti s koristnostjo strokovnih predmetov, ker je že sama težavnost prilagojena povprečno manj sposobnim otrokom in se na fakultetah to snov obdela en dva tri.
Glej, spet ne razumem od kod ideja, da je odločitev za gimnazijo povezana s tem, da preživljaš svojega otroka do 30 leta? Tudi jaz imam diplomo (ne pa gimnazije), pa sem v službi kar lepo od 24. leta. Tudi tega, da bi bila družba usmerjena v eno smer in teranje tega do nezavesti ne vidim. Ja, večina otrok gre na gimnazije. Tvojemu (ali pa mojemu) pa ni treba, če ga ne zanima, a ne? Pa je takih, ki ne grejo še vedno veliko.[/quote]
moj zadnji odstavek nima veze z gimnazijo. ma-rko … funkcionalno nepismen ali ti dela težave uni? :))
sicer je pa zgoraj en lapo napisal .-.. boste pa dale 120 eur za zamenjavo pipe, da se boste naučile cenit vodovodarja.
ti, učitelj: si mogoče pomislil, da je s tabo nekaj hudo narobe, če mečeš kriminalca in epileptika v isti rang? pa pejt na gimnazijo učit, če si tolk sposoben oziroma misliš, da so tam bolj vzgojeni. :)))