Ali ima tudi kdo od vas izkušnjo z “izbrancem” ? Torej: Da se ima tip za visoko duhovno razvitega človeka, ki so mu angeli, vesoljci, duhovna bitja ali nekaj takega zaupali kakšno posebno nalogo, poslanstvo ali prenos sporočil človeštvu? Da se ima za rešitelja?
Ob tem pa je njegovo vsakdanje funkcioniranje … neobičajno, milo rečeno. Vem, da trpi in da ne zna “rešiti” niti sebe.
Moje tovrstne izkušnje z bivšim možem so tako nore, da mi je zelo težko sploh govoriti o tem.
Poleg tega ima tudi paranoje, da mu ne vem kdo vse hoče škoditi.
Kar sram me je priznati, da sem mu dolgo nasedala in da je še mene uspel strašiti. Ob vsem tem pa mi je očital, da imava težave v odnosu predvsem zaradi mojih strahov. Ni prenesel, če sem ga opozorila npr. na čisto vsakdanje težave- da pušča pipa, da se je pokvaril štedilnik ali kaj podobnega… Take stvari sem po njegovem povzročala jaz sama s svojim negativnim razmišljanjem.
Navzven pa je videti samozavesten, celo domišljav.
Ali pa to ni le MOM in je zraven še kaj drugega?

Pozdravljena prizemljena!

Resda sem v življenju srečala že res ogromno ljudi, ampak posebna sekcija so pa Izbranci. Ne vem če ima tvoj mejno osebnostno motnjo ampak se mi zdi, da bolj smrdi na paranoidno osebnostno motnjo. To ni čisto tako, da si paranoiden, kot si to običajno predstavljamo, ampak imaš precej nenavaden pogled na svet, ves čas iščeš neke znake, smisle, svet je zgolj črno bel, dobri zli, imaš lahko izjemno vizionarski pogled na svet ali pa čisto norega in vse vmes in še posebej za svoje drame izkoriščajo duhovnost – pa naj bo to new age ali krščanstvo.Vsak pravi “lažni” guru ima skoraj vse znake paranoidne osebnostne motnje ( pa še kaj bi se našlo za dodatek..) Tudi takšnele primerke, kot ga opisuješ in “globoko in predano” in povsem klasično verne sem že videla. Tam je to še težje prepoznati, ker je krščanstvo bolj običajno in se njihovo vedenje in vsa ta “sporočila in poslanstva” skrijejo v poznano.

Čeprav je res, da so tile new age Izbranci prav posebne vrste. Poznala sem nekoga, ki je na višku vala new age prodajal karte za vesoljsko ladjo, ki bo prišla in ljudi, ki so jih kupovali in še bi lahko naštevala….. Nedavno je bila razkrita Happy sekta, kjer so ljudje ( tudi povsem razumni in tudi visoko izobraženi ljudje na pozicijah) popolnoma zaupali nekaj Izbrancem in počeli totalno nore stvari in dajali tisoče in tisoče evrov za učenja, ki so bila nekakšna sestvaljanka vsega možnega,v glavnem pa totalni nateg.

Pri takem nas lahko zavrti, ker na začetku zares izgledajo predani, čisti, poduhovljeni……in če so nam tudi angeli, vodniki, energije ( ali pa bog, vera, usmiljenje ali kakroli drugega) blizu, potem se ti zdi, da se je zgodil čudež in da si srečal moškega, ki se mu da tudi z duhovnostjo ukvarjat. Ko pa zidovi padejo vidiš, da je za to masko poduhovljnosti ena sama zmeda in zbloda in ponavadi še hudobija-

Nikar se ne žri, ker si nasedla, to govori zgolj, da si želiš od življenja še kaj več , kot zgolj surovo realnost, da verjetno iščeš še kakšne globje pomene in da si verjetno precej empatična oseba in zaradi tega morda željen plen takšnileh Izbrancev. Pa tudi to, da si dovolj prizemljena in pametna, da si vse skkupaj prepoznala ( ne glede na to ali je bilo to čez nekaj mesecev ali let, važno da si – nekateri se ne izvlečejo)

Videla sem tudi partnerje ( ali sledilce) ki so leta in leta verjetli in sledili in se pokoravali in so šla življenja, hiše, zakoni, služba, prihranki, zdravje k vragu….preden so dojeli, da gre za totalen nateg. LJudje z osebnostno motnjo ( ali takšnim značajem) nas zlahka zavedejo, ker se ne obnašajo čisto nič drugače, kot vsi ostali, le da oni v mnogočem pretiravajo, poleg tega so zverzirani, kako omrežit potencialno žrtev in tudi izbirajo tiste bolj sočutne, pa razumevajoče, s problemi, pa še posebej tiste iz disfunkcionalnih družin, ker imajo ti okvarjene senzorje za nevaranost, egoizem in druge grde stvari.

Bodi srečna, da si izstopila, ne izgubi svoje vere ali iskanja, ker to, kar si dobila pri njemu ,je zgolj bolezen in stopaj dalje v bolj zdravo prihodnost. On te možnosti nima. Vse kar mu ostane je iskanje novih žrtev.

GittaAba

Hvala, GittaAna! Na tem forumu se mi obzorja vse bolj širijo!

Skupaj sva bila dolgo, že od mladosti. Poročila sva se še kot študenta. Takrat še ni bilo sledu “izbranosti”, bilo pa je že dosti znakov narcizma- če zdaj pogledam nazaj. Bivši mož je nadpovprečno inteligenten, ima mnogo talentov in bila sem vesela, da je takšna oseba pripravljena biti z menoj, ki sem dokaj povprečna.
Pravzaprav sem bila najprej jaz tista, ki sem hodila na razna duhovna predavanja in delavnice, sem tudi vegetarijanka. On mi je sledil pozneje. Vendar mene ni “odneslo” in sem dolgo lahko kar kritično ocenjevala, kaj je zame prav in kaj ne. V vsakdanjem življenju sem čisto dobro funkcionirala.
A sčasoma me je – tipično narcisoidno- izoliral. Postopoma sva začela živeti osamljeno življenje, ki je postajalo vse bolj čudaško. Čedalje bolj sem v vseh pogledih postajala od njega vse bolj odvisna, tako da sem mu tudi nasedala, ko je vse bolj padal v svoj svet. To se je dogajalo postopoma, če bi se na hitro, bi verjetno spregledala. Šele po ločitvi sem odkrila, da je šlo v najinem skupnem življenju za psihično nasilje.
Nikoli nisem mogla dovolj meditirati, se dovolj hitro spreminjati, da bi mu sledila, upoštevati njegovih norih “duhovnih pravil”…in tako sva se oba izčrpavala mnoga leta.
Dokler se ni zaljubil v drugo žensko. Čeprav je bilo zame takrat grozno, lahko danes rečem: na mojo srečo! Ker pa pri tako čistem, duhovnem človeku seveda ne more iti za navadno kurbarijo, si od takrat naprej domišlja, da je “izbranec”, da sta bila oba s to žensko izbrana za neko posebno nalogo, ki bo rešila planet. Zgodilo se jima je nekaj svetega. Jaz sem jima morala pomagati pri tem tako, da sem se čimprej odstranila iz njegovega življenja in ju nisem ovirala.
Šele tedaj sem spoznala, kako lepo je živeti sam, brez vsakodnevnega maltretiranja, ko ti ni treba stopati po prstih!
No, njegova “izbranka” se je te naporne vloge kmalu naveličala in po nekaj mesecih odšla.
Zdaj je “rešitelj” kar sam.
Zame je naporno le še zato, ker moram imeti stike z njim zaradi otrok. Zaenkrat še nisem med njegovimi sovražniki, a meja je tanka in paziti moram, da je ne prestopim. Previdnost ni odveč, ker ne vem, v kakšne blodnje vse se bo še izgubil- čedalje huje je.
Naj povem še, da izhajava oba iz funkcionalnih družin, da v otroštvu nisva doživljala kakšnih travm, skratka nič posebnega. Morda mu je v glavo stopila njegova nadpovprečna inteligentnost. Pri meni je bila morda prisotna nekaj nižja samozavest, ampak tisto stanje se ne more primerjati s tem, kar je iz mene nastalo po 20 letih zakona. Sama sreča, da me je zapustil, ker ne vem, če bi jaz to zmogla. Nisem videla, kaj se dogaja. Mislila sem, da sem res sama vsega kriva. Kar dosti knjig, pogovorov in časa je bilo treba, da zdaj lahko normalno živim. No, posledice so še… Ampak vsi okoli mene mi govorijo, kako zelo sem se spremenila, kako mlada sem videti. Dobro mi gre.
Zelo sem hvaležna, da obstaja ta forum!

Zdravo Prizemljena.
Kolikor pišeš si jo dobo odnesla :-))

Vsi, ki jih odnese duhovnost ( kakršna koli) so izjemno naporni in škodljivi za okolico, še posebej, ker svoje grdote zavijajo v sveto in so v to še sveto prepričani…

Ti pa vseeno predlagam, da vse kar se dogaja z njim dokumentiraš, ker če bo huje in bodo tu vpleteni otroci potem boš morala verjetno ukrepati in se mu ne zgolj umikati iz poti, čeprav je do sedaj ta strategija dobro delovala. Upam pa, da bo našel nekoga sebi primernega in se tako zarolal spet v svoj svet, da bo pustil tako tebe, kot otroke pri miru, ker bo imel preveč opravka z “reševanjem ” sveta.

GittaAna

Kako pa lahko kaj dokumentiram?
Sicer pišem dnevnik, tako da vem, kako dogodki potekajo. Ampak svojih “videnj” in doživljajev ne govori komurkoli, verjetno sem ena redkih. Vem, da te stvari razlaga najinim otrokom, a so tako lahkoverni, kot sem bila nekoč jaz (ki sem vendarle odrasla). In s tem njegovim čudaštvom so odraščali, kako naj vedo, da je lahko tudi drugače?
Nimam prav dosti dokazov o njegovi zblojenosti. Je tako inteligenten manipulator, da mu je težko priti do živega. Kot sem o Mom lahko že dostikrat prebrala – pretentajo lahko tudi strokovnjake. Ob njegovih “dokazih” sem tolikokrat ostala brez besed, pa čeprav sem vedela, da imam prav… Genij je, res.
Težko je ščititi otroke pred njim. Samo s svojim vzgledom jim lahko pomagam- s svojo novo samostojnostjo, z novim veseljem do življenja.
In čeprav mi grejo včasih ob besedi “duhovnost” kocine pokonci, nekaj takšnih stvari le počnem. Imam nekaj oseb, s katerimi se lahko dosti pogovarjam- po mnogih letih molka. Počnem stvari, ki me veselijo. Na daleč pa se izogibam “gurujem”, ki vse vedo.
In vem, da lahko osebnostno rastem tudi ob čisto preprostih ljudeh in v vsakdanjem življenju.

Hvala, GittaAna! Tvoje besede so mi v veliko pomoč!

Prizemljena

Vsaka situacija je drugačna. Če bi šle zadeve čez mejo, bi se sama odpravila na posvet na CZS. Ne toliko, da bi mi pomagali, ker večinoma ne vedo, kaj bi s tem ( čeprav bi morali), temveč da bi obstajal zapis, posvetovala bi se s šolsko psihloginjo ( iz istega razloga), sama bi šla do psihoaterapevta ali psihologa ( le da bi tokrat izbrala kakšnega, ki bi mi lahko dejansko tudi pomagal, da se lažje soočoam s situacijo +zapis)….kadar stvari postanejo grde bodo ljudje z osebnostno motnjo storili vse, kar je zamisljivo in za povrh še tisto, kar vam je povsem nezamisljivo, da bi prišli do svojega ali dokazali svoje, zato se je bolje pred tem zaščitii. Da ne pride do tega, da gre on sam na iste institucije in natrosi kup laži…Sej ne, da bi eno ali drugo lahko zares kaj spremenilo, vendar moraš v “vojni” z ljudmi, ki imajo osebnostno motnjo paziti res čisto na vse.

. NOvodobna duhovnost je prinesla veliko dobrega ( meditacija, joga, skrb zase…itd) žal pa je, kot pri vsaki drugi duhovnosti izjemno dobro gojišče za vse sociopate in motene.Vseeno pa je škoda lepo zavreči, To kar počneš, da poskušaš dati zgled otrokom, da se da tudi drugače in bolj zdravo je super in s tem narediš največ ker bosta videla več plati in bosta imela kasneje možnost izbire. Tako ali tako bo prišla puberteta in se bosta uprla obema. Verjetno še prej očetu, če je tako nerazumen in v takem neskladju z družbeno sprejetim pogledomo na svet. KO so bosta začela usmerjati k prijateljem in sošolcem bosta odkrila, da pri njih pa čisto drugače gledajo na svet in bosta začela dvomiti in po svoje razmišljati. Tarkat zna biti hud problem, ker bo vsak narcist, borederline…to sprejel kot ultimativno izdajo in lahko zna biti naporno. Takrat jima boš morala biti v pomoč in če ne prej se boš morala tudi ti tarkat upreti, če sedaj še nimaš moči ali si ne upaš uveljaviti svojo osnovno pravico, da misliš, čustvuješ, deluješ tako, kot misliš da je prav, ne glede na to, kaj msilijo drugi in to velja tudi za tvoj odnos do duhovovnosti. Drugače se zna zgoditi, da se bosta obrnila tudi stran od tebe , ne samo od očeta. Seveda, pa se lahko zgodi tudi čisto kaj drugega. Življenje vedno preseneča…:-)

GittaAna

Za GittaAno:
Malo sem pobrskala in prebrala o Happy sekti. Tam je šlo za hudo materialno izkoriščanje in predvidevam, da taki “nategovalci” prav dobro vedo, kdo so in da niso “izbranci”.
Pri mojem bivšem možu je drugače. On res verjame, da je pošten, da je boljši od drugih, verjame v njegovo izbranost. Izčrpava se s svojim asketskim, čudaškim življenjem. Ne verjamem, da hoče namerno komu slabo. S svojo aroganco prizadene marsikoga, po drugi strani pa zna biti tudi čuteč…No, nima le slabih plati. Samo nek nenavaden pogled na svet- vizionarski, kot si napisala, Gitta Ana. In njegov prav je edino pravi prav in mu ta prav potrdijo tudi v duhovnem svetu.
Včasih me še vedno zanese in si mislim, da sem bila mogoče le samo jaz kriva, pa da je vendarle dober, pa da mogoče sploh nima nobene motnje in si jaz to le domišljam….Potem pa pomislim na mnoge namige, ki so mi jih dajali o njem drugi ljudje že pred leti, pa sem ga jaz branila pred njimi. In pomislim, da se ob njem že dolgo nisem dobro počutila in vidim, da je bilo res marsikaj čudnega v tem zakonu.
Otroci ga imajo radi. Njihov oče je, ima avtoriteto. In stvari niso šle (še ) čez mejo. Razen tega, da jim pripoveduje o svojih “doživljanjih”, jih ne sili h kakšni “duhovnosti”, vsaj mislim, da ne. Sicer pa bodo otroci kmalu odrasli, pa bodo itak odšli od naju obeh in bodo zaživeli po svoje. Saj so že zdaj kar samostojni za svoja leta. In to samostojnost podpiram. Tako pri otrocih kot tudi pri sebi!
Hvala. Pozdrav,
Prizemljena

Pozdavljena Prizemljena!
Če znaš angleško potem ti zelo priporočam knjigo Emotional vampires, bo pa v kratkem izšla tudi pri nas Čustveni vampirji. Tam opisujejo več različnih osebnostni, ki so nagnjene k določenim osebnostni motnji ( to še ne pomeni, da jo ima, temveč, da ima veliko podobnih karakteristik) To kar opisuješ je tam precej podobno opisano kot paranoidni vampriji – le da parnoidno ne pomeni, da imaš privide ali da si prepričan, da te kdo preganja, temveč gre za tip osebnosti, za katerega ne veš ali je nor ali vizionar ( in lahko je oboje..) Sposobni so iti v globine in se zatakniti ob najmanšem praščku, večinoma se zelo nagnjeni k duhovnosti, pogosto imajo tudi občutek večvrednost, da jim je bolj jasno, kot ostalim in včasih jim celo je, vendar nikoli ne veš kdaj se jim spet “trena” in kdaj imajo prav. Pri njih je ponavadi partner ali oboževan in vatkan, vse dokler ( v malenkostih) ne začnejo sumiti, da morda niso 100 odstotno zvesti ( v mislih, besedah, dejanjih in še sanjah() povrh in to ne gre samo za ljubezen temveč tudi zvestobo kar se tiče, da imaš dobesedno enako prepričanje, mnenje, čutenje…

Skratka…ali angleška verzija ali pa paš mogla počakati na slovensko…jaz pa z veseljem še prej kaj poklepetam o tem, čeprav sama tu nimam ( še) toliko znanja, kot o mejni, narcistični ali antisocialni ( sociopatski) osebnostni motnji ali temu podobnih značajev.
GittaAna

To je to, ja! Napisala si zelo natančen opis mojega bivšega moža!
Kako je to mogoče?
Jaz pa sem doooolga leta mislila, da imam čisto enkratnega, čisto posebnega moža!

Globoka razglabljanja pozno v noč, v katerih je govoril predvsem on… in potem je naenkrat sredi monologa zahteval odgovor na kako globoko vprašanje, npr. kaj je smisel mojega življenja… in sem se počutila pri njem kot na izpitih (nikoli jih nisem naredila s pozitivno). In predavanja, predavanja… Po dolgih letih sem se naveličala takih pogovorov (poslušanj), v katerih sama nisem bila slišana.
In nezvestoba! Ja, vsako nestrinjanje z njim je lahko pomenilo “nezvestobo”. Pri tem pa se je tako hitro “duhovno razvijal”, da je bilo nemogoče slediti vsem spremembam. Ali upoštevati vsa pravila, ki jih je postavljal, ker so se neprestano spreminjala. O groza, kako izdanega se je počutil, če sem samo malo poskusila odstopati od njegovega mnenja. Kar pa je on naredil ob koncu najinega zakona, pa po njegovem seveda ni bilo varanje, ampak nekaj čisto drugega.
In drži- prva leta sem bila oboževana! Tako da sem potem res mislila, da mora biti z mano nekaj globoko narobe, če sem zapravila ljubezen moškega, ki me je imel tako zelo rad.
Danes vem, da to ni bila ljubezen.
Zdaj se vsak dan zahvalim za svoj mir in za svojo svobodo!

Samo to me še zanima: kako pa tak vampir lahko živi brez žrtve? Ker očitno nekako le živi, pa čeprav ni videti najbolj srečen.

Prizemljena

Po daljšem času izogibanja stikov z njim sva se le morala nekaj dogovoriti glede otrok. Pa nama še ni uspelo. Medtem ko sem poskušala govoriti o aktualni zadevi, me je spet bombardiral s svojo meglo: mojo popolno odgovornostjo za razpad zakona, z mojo krivdo, pa seveda z očitki o moji duhovni nerazvitosti… Ob vsakem takem njegovem stavku sem ga poskušala spomniti, o čem naj bi se pravzaprav pogovorila. Rekla sem mu, da se o preteklih zadevah ne bom več pogovarjala, da sva dovolj razčiščevala. In da ne bom govorila z njim o svoji duhovnosti. Nič se nisem opravičevala, nič pojasnjevala. Ob njegovem “jamranju” in otročjih izpadih sem bila kar tiho. Mislim, da ga je presenetilo, da njegova megla ne deluje več. Slišati je bil precej obupan, nazadnje pa je prekinil pogovor.
Morda ima vsak izmed nas, ki živimo z MOM ali NOM, svoje žulje. Morda je bila moja “duhovna nerazvitost” tak žulj, na katerega je lahko stopal. In sem morala to predelati. Zdaj pa mi je popolnoma vseeno, kaj misli o moji stopnji razvoja. Pa saj ne živiva več skupaj, zakaj neki bi se morala spreminjati tako, kot paše njemu? Vsakokrat, ko nekaj ni po njegovem, privleče na dan to “nerazvitost”… Ne grem se več teh igric! Rekla sem mu že, da sem se pripravljena pogovarjati z njim izključno o otrocih, saj nimava nič drugega skupnega. Ne pustim se več zapletati v njegove drame!
Ah, malo sem se morala izkašljat… ne morem spat.

Bravo Pizemljena!

Morda se je v takšni situaciji spomniti tudi to, da so takšni ljudje mojstri projiciranja. Torej, da svoje nesperejete dele samega sebe uzrejo v drugem in jih potem s vsemi topovi napadajo. Meni se zdi hudi nerazvit on sam glede na to, kako se vede.

GittaAna

Hvala.
Za “potuho”, kot bi on rekel temu. Ker vsa podpora, ki jo dobivam od drugih, je po njegovem le potuha. Edino on bi mi lahko po njegovem zares pomagal- pa me to več ne zanima. Od take pomoči sem hirala 20 let. Po njegovem mnenju je njegova nenehna kritika namreč pomoč, kajti edino on me menda res pozna, edino on ve, kakšna sem v resnici. (nesposobna, slaba… itak). In potem se smili sam sebi, ko tudi druge s svojo kritiko in aroganco odbija. Bogi revež, ker ga noben ne razume, on pa tako odkrit in pošten. Pa tako razsvetljen.
Vse, kar hoče s svojo “pomočjo”, je le nadzor nad mano. In pitje moje energije. Ne rabim tega.

Torej, GittaAna : hvala ti za podporo in resnično pomoč! Dobro je vedeti, da so ljudje, ki res razumejo!

Danes mi je hudo.
Zdi se, da moj bivši počasi dojema, da z menoj ne more več manipulirati na stari način, pa je ubral novo taktiko: manipulacijo z otroki! Nekaj je hotel od mene in ker sem rekla ne, uporablja zdaj proti meni otroke. Moram povedati, da ga imajo radi, mene pa tudi. Čutim, kako so razdvojeni, stojijo med nama dvema in ne vejo, kaj bi. Sicer mi je že terapevt povedal, kako je s tem: na eni strani močna mama, ki jih ima brezpogojno rada. Na drugi strani manipulatorski oče, ki pogojuje svojo ljubezen do njih. In ker se bojijo, da bodo to njegovo ljubezen izgubili, se zdaj obračajo k njemu in ga podpirajo. Dokazovati mu morajo svojo “zvestobo” in početi nekaj, kar je tudi v škodo njih samih. Mami se ni potrebno prilizovati, mama bo zanje tam na svojem mestu ne glede na vse.
Nočem popustiti, ne vem pa, kako ob tem ne izgubiti dobrih odnosov z otroki. Kako jih pripraviti do tega, da bi se tudi oni naučili postaviti meje? Ko pa jih v preteklih letih tega nisem učila in jim nisem bila za vzgled. Težko mi je.

Pozdravljena Prizemljena!
POvsem razumem kako se počutiš in takšna pat pozicija mora biti zate res boleča. Že ko začneš odkrivati v kakšnem odnosu si se pravzaprav znašel je težko, soočanje s posledicami, še posebej tistimi, kjer so vpleteni otroci pa je že težje.

Ni je mame, ki ne bi svojemu otroku želela prihraniti vse hudo ( razen momsterjev in njim podobnim) in je za to pripravljena storiti vse, vednar se to ne da. Otroci se morajo slej ko prej soočiti s svetom tudi izven maminega varnega naročja in se učiti sami, tudi boleče stvari, tudi na svojih napakah ali strahovih, zmedah…..Največ kar jim kot mama lahko daš je, da si jim ob strani, da jih pustiš, da odkrivajo svet po svoje in se učijo svojih lekcij , jih pri tem podpiraš in kolikor se da in kolikor je zdravo tudi usmerjaš. Še največ pa pomeni, da vedo, da se lahko tudi takrat, kadar poskusijo kakšno pot, ki ni dobra za njih ali za druge vseeno vrnejo k tebi in jih boš razumela.

Četudi bi imela super zakon, bi se soočali s kakšnimi težavami, krutostjo sveta in podobnim in doživljali stvari, za katere si želiš, da si jih ne bi. Res je, če je pri vsem skupaj vpleten še momster se stvari lahko zelo zapletejo. Vendar bodo otroci največ odnesli, če bodo imeli s teboj zdrav odnos, če se bodo od tebe učili stvari ( četudi sedaj zgolj z vzgledom, ne da bi razumeli) Slej ko prej bodo sami prišli do spoznanja, da je z njihovim očetom nekaj narobe in če bodo v tebi imeli trdno oporo in se počutili varni se boste potem lahko o tem ( četudi dosti kasneje) lahko pogovorili. Nikoli ne moreš biti popolna mama in jimi nuditi popolnega otroštva, šteje pa, če iz srca in vsega kar znaš storiš vse kar lahko, da jim je dobro.

Tudi za učenje ni nikoli prepozno. Ti si se začela učiti šele ko si zelo zrasla, njim bo lažje kot tebi, ker bodo imeli nekoga, ki jih bo objel, ko bo kriza, jim razložil, da so stvari lahko tudi drugačne, kot se zdijo na prvi pogled in da jih ima očka na svoj način rad, vendar ima s tem težave, ki pa jih mora rešiti on in ne oni. Tudi sama sem naredila dosti napak in včasih sem tudi sama mislila, da je že prepozno, vendar so moje izkušnje, da se vseeno da spremeniti stvari. Včasih veliko bolj počasi kot bi si želela, nekatere stvari morda nikoli ne bom mogla popravit, vendar se raje usmerjam v tisto, kar se da in v to vlagam vso svojo energijo.Tudi ti imaš zaradi tega zakona neko globje razumevanje odnosov, kot nekdo, ki ima “povprečen” zakon in verjetno bodo tudi oni nekaj dobrega dobili tudi iz te negativne situacije, če jim boš le pomagala in stala ob strani.

Iz vsake sitaucije se da povleči tako dobro, kot slabo, odvisno od tega na kaj se bolj osredotočaš. Bodi potrpežljiva, imej jih rada, skupaj se učite kako postavljati meje, nudi jim varnost, trdnost in vse kar lahko in slej ko prej se bo poznalo tudi pri njih. Ne obupaj, vztrajaj, ne dopusti, da te temne misli preplavijo, ne pusti, da bi napake iz preteklosti določale tudi tvojo sedanjost, kjer se kali tvoja prihodnost in korak za korakom bo konec teme in bo življenje spet lažje.

GittaAna

Hvala, zelo lepo si napisala. Me je kar ganilo.
Danes še enkrat nisem popustila in sem vztrajala pri tem, kar se mi zdi prav. Nisem se pustila zamegliti, pa čeprav je megla kar špricala naokoli- obtoževanje, poskusi vzbujanja občutkov krivde…
Nisem se zmedla. Kar bo dobro tudi za otroke.

Hvala, da obstaja ta forum in ti, GittaAna.

Vesela zate! Drži se in piši kako ti gre!
GittaAna

našel sem ta forum ker sm sam prišel do zaklučka da je moja punca narcist..sicer precej podobna zgodba kot je prizemljena lahko bi rekel prizemljen tud sam(in nikuli nism pomislil na kašne duševne motnje)..zelo na dolgo in široko bi lahko use razložil ker so občutki še vroči in rane odprte..prva stvar k sm si reku kako sm lahko zgubil punco k me je tako ljubila!po 6 letih da me je zamenjala za druzga!po eni strani ko sem stran mesec.sm opazil da mi je požrla vso pozitivno energijo in da se nism smel premaknit od doma..bilo je tako začelo se je da je prihajala iz norega razmerja kjer jo je tepel in varal.vedno že od malega sm rekel da bom najjači moški za svojo žensko nikul ji ne bom zbijal samozavesti ali jo imel za manj vredno v udarcih da se sploh ne menim ker z besedami se da use postorit ..ker konc dneva smo usi pršli iz žesk in mene je uzgajala samohranilka in najbolj spoštujem to..duhovno sva oba bolj razvita in oba prihajava iz razbitih družin tako da ideja o idealni familiji je obema sedla ampak sm jst ne preveč zgovoren in pa tehnica povrh se pravi jajcam skuz kar je njej selo da je lahko svoje misli in sanje sanjala..se pravi je non stop govorila da nebo delala za 800€ nekje v eni pisarni med samimi babami..in tako je ona imela cilj da bo direktorca seveda pod 1500€ se ona ne ostane iz pojstle(sposobna drgač full) zravn pa zasanjana kam bova use potovala umes kšn mesec delala umes pa propadle firme odpirala..jst sm s svojih 700€ biu 6 let konstanta(plačeval use račune hrana itd) da bova en dan finančno neodvisna in prej ne bova se spravila delati otrok čes nebova še enga tazga reveža kot sva mi2 prvlekla v ta zmešan svet..decembra se nama je avto pokvaril zaribal ji je na avtocesti.peljati bi ga mogla že pred pol leta na glavni servis a ker nisva imela niti za jest avto važno da se je fural..račun je prišel 1500€!!nikakor in nikjer nisva mogla dobit tega denarja..po tem za novo leto dobi dediščino in odplačamo ta račun da končno dobimo avto..(po novem letu dobi službo direktorice z plačo med 1500 in 2000€)po tem je šlo sm še na dol 4 mesce kasnej lahko rečem da mi je čist razbila samozavest naredila nč vrednega(dobil sm jo da se je kr začela dogovarjati z različnimi tipi na podobno kot fb).njen izgovor;rekla da se najina veza nikamor ne premakne vse skup ni to nič da sm tam ležim skus nč ne skuham nč ne pospravim.sm rekel ok zbriš stike jst bom pa use naredu celo zvezdo na nebu po njej imenoval. sva mela še 3 tedne agonije.ko je odšla sm reku ka smo tipi res prasci..me je prpravla do tega da sm pozabu da sm jo živu 5 let sigurno.in sm biu v njenih očeh videt kot superman do novega leta.dva tedna kasnej ko je šla dobim fotko z drugim ko se liže hehe.narcist za doseganje lastnih ciljem koga umes prizadanejo ni važno..in pripravijo te da si ti use kriv in razmišlaš samo z njihovo glavo tvoji cilji niso pomembni lahko jih izrazš to je pa tud to..jst šele sedaj ko sm vn in mislim s svojimi mislimi vidm kšn vapir je bla..jst vem da je nebi mogel nikoli zapustiti več pizdarij sva mela bolj sm se zaljubil.mi je pustila še veliko stroskov ko je odhajala rekla da bo poravnala.nekaj € mi je dala.ampak mislm da sedaj z drugim odlaša in me hoče met na tak način na vrvici..ko kliče ji jokam kako mi je žou pa da sm jst kriu za use hehe umes je pa moja samozavest zrasla do neke meje da ne rabim nič več od nje in naj ma tist dnar jst sm ugotovil da me to nebo osrečilo ker tisto je itq njeno ni blo nikul moje edino srečo mam da mam stalni šiht ker tud to je rekla naj zamenam že enkrat..ampak sm vsaj tukaj poslušal svojo intuicijo..IN MISLIM DA BI TO MORAL USAK NARDITI OB TAKIH LJUDEH POSLUŠAJ SVOJO INTUICIJO..edino ona bo zate poskrbela!! lp

Pozdravljen Tupac!

Povsem razumem zakaj si besen, prizadet in se počutiš izkoriščanega. To je povsem normalno po vsem kar opisuješ in tudi sama bi pihala od jeze, če bi vso energijo in čustva in denar vlagala v nekoga, ki bi me takoj, ko bi dobil boljšo priložnosti odvrgel kot “ne več dovolj koristno”.

Vendar je tudi dejstvo, da je takšna kot je in da je ne boš mogel spremeniti ( niti nimaš pravice). Vse kar lahko narediš je, da spremeniš sebe in svoj odnos do nje. Zdi se mi, da bi bilo bolj modro, da se začneš nameto z njo ukvarajati bolj s tem, zakaj si se ti odločil, da boš z njo, kaj je tebe pritegnilo, zakaj si ti ostal četudi je že vse kazalo, da ni vse v redu in zakaj je še vedno ne moreš spustiti, četudi ti je po pameti jasno, kakšna je v resnici. Kaj je tisto, kar te vleče? Če ne zaradi drugega, bi moral to odkriti tudi zato, da te ne bo drugič pritegnila podobna oseba, četudi bo na videz drugačna.

“Takes two to tango” pravijo – za tango sta potrebna dva. Ne glede na to, kakšna p….. je lahko ona , je težava tudi v tebi. Kaj bi rekel na primer, če bi ti sedaj en prijatelj razlagal, da je skupaj s takšno žensko, kot je bila tvoja in je ne glede na to, kaj vse mu počne ne more spusiti? Kaj bi mu svetoval? Kaj misliš, da bi temu človeku pomagalo?

Res je, lažje je biti pameten za druge, kot pa videti sebe. Možnosti imaš se mi zdi (vsaj) dve. Da se še naprej razburjaš in kuriš v svetem besu, premlevaš iz minute v minuto, besniš nanjo, besniš nase, besniš na ves svet…..in medtem bo šlo življenje mimo tebe.

Ali pa se prisiliš, da energijo namesto vanjo preusmeriš vase in to dosledno. Vsakič ko se zalotiš, da spet premlevaš o njej ali o vaju , ustavi konje in jo spet preusmeri nase – na to kaj sedaj potrebuješ, kaj ti bo dobro delo, vzami en zvezek in notri piši kaj se ti dogaja ( tebi, ne njej), najdi si kakšnega prijatelja s katerim boš šel naokoli ( prepovedan pogovor o njej, lahko pa govoriš o sebi v zvezi z njo) …itd.

Bes se bo počasi pomiril, potem pride ponavadi bolečina, ki pa je lahko izkoristiš za to, da odkriješ zakaj te je sploh potegnilo v ta odnos ( zakaj si se ti odločil, kaj te je zmamilo – ne kako te je ona “pripravila” do tega) in zakaj se kljub temu, da te je izrabljala še vedno vrašaš k njej in si jo želiš nazaj in kako bi se lahko iz tega nekako izvlekel ( kaj lahko ti narediš, ne kaj je ona dolžna da naredi za to).

Upam, da ti bo uspelo povleči svojo energijo stran od tega kar je bilo in jo raje usmeriti v kakšno luštno, simpatično punco, ki bo z veseljem tvoja. Če si takšne želiš, seveda.

GittaAna

hvala za lep dolg in izčrpan odgovor.minilo je 2 mesca ne morm vrjet kuk močan sm ratou v tako kratkem času.seveda veliko lažje je ko jo ne vidim in se tud z njo ne slišm!da ne vod mojga življenja kot narcisi delajo(umes mi je še 100€ iz MC ukrala čist po nepotrebnem k sm ji dau čist mir in nism od nje zahteval čist nič čeprav je rekla da mi bo vsaj pomagala da se finačno postavm na noge pol pa tako gre delat.(sm zato da bi ji dajal pozornost al kva?) in zvedel v petek da so jo že z drugim različnim tipom vidl tako da sama zapera vrata za sabo) twoo 4 tango je pravi odgovor sm razlika je v tem da nikul ne razlagam o težavah drugje kot med 4mi stenami no ja vsaj prej jih nisem..in ja začel sm vso energijo vlagat vase v moje misli in sanje!seveda mi je velik lažje k mam ob seb močne ženske kot so moja mama kšna soseda k so preživela že usa ta sranja večkrat in so duhovno zelo močne.in tudi moji močni intuiciji.seveda sm pa sam začel delat več na psihologiji ženske kako ste zvezane skup da enkrat k bom na pravo uletu znal poskrbeti za svoje in njene potrebe..življenje je kot kocka en del so hobi en del je služba prijatelji,sproščanje ljubezen..jst sm pa prej živu da moja kocka je ljubezen samo in pozabu nase in kolege poleg tega ratal tudi njej nezanimiv(sicer je pa ona od mene tako pričakovala prej)..in pa vaš najboljši je biu da sigurno čeprav sm mislu da jo bom je nemorem spremenit..in da ne govorim več o njej in kaj vse je blo..umes mi bo pa življenje ušlo čez prste ali ga prespal z odprtimi očmi..sicer se pa itq nobenmu tud neda poslušat še od drugim težav edino familja te resnično v tem svetu še sliš..lep pozz 😉

Bravo Tupac, tako se dela! Ne hiti, vzami si čas zase in da premelješ vse, kar se ti je zgodilo, odkriješ, kje so tvoje šibke točke in jih ojačaš in odkriješ, kaj si v življenju od nekega odnosa in ženske resnično želiš! Takše stvari trajajo, kt vsaka dobra župca, če če bit žmohtna 🙂 )