izbiranje rejnika oz. posvojitelja.
Pri prekinitvi zakonske zveze je otrok dodeljen enemu od partnerejev (skrbništvo), drugi ima pa stike. Ali pa obema, to je skupno skrništvo.
Če CSD ugotovi ogroženost otroka, seveda išče zanj druge rešitve. Rejništvo po želji staršev je zaenkrat lahko samo pri sorodnikih, možno bi bilo pa tudi pri kom, ki ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Vendar ne kar tako, brez dovoljenja, če ni sorodnik.
To se z sprejemom DZ tudi spreminja, vendar zaenkrat je tako.
…..ne spreglejte besede “ogroženost”, kajti samo v tem primeru, saj imam občutek, da to piše tisti, ki ne želi več živeti s svojimi starši:))
Starši so dolžni za svoje otroke skrbeti in jih preživljati. Če tega ne počno ali ne počno v smislu varnosti otroka, so tukaj ukrepi države kot je na primer rejništvo…izbira rejnika ni možna, razen, če si ‘si dober’ s kakšno socialno delavko ali pa si ji všeč in ti bo naredila uslugo…sicer pa nikjer ni opredeljeno kako in zakaj center sklene rejniško pogodbo točno s tistim rejnikom.
Bubyduby~ izbira rejnika JE možna in na nekaterih Centrih to celo spodbujajo.
Npr.; mamica želi oddati otroka v rejništvo, ker ima nasilnega partnerja. Ker se boji za varnost otroka, nima pa zaposlitve in živi pri partnerju (možu), prav tako pa nima sorodnikov, ki bi njo in otroka začasno sprejeli, se s težkim srcem, pa vendar zaradi varnosti otroka odloči za rejništvo. Socialna delavka jo denimo v roku 7 dni, povabi na razgovor, kjer jo seznani koliko družin je pripravljeno vzeti njenega otroka v rejništvo. Veste, rejništvo ni ‘pod prisilo’ za rejnike in le-ti imajo pravico izbire. Denimo nekatere rejnice ne zmorejo sprejeti otroka s posebnimi potrebami, spet druge rejnice nimajo prilagojenega bivališča denimo invalidnemu otroku, spet tretje rejnice ‘preferijajo’ starejše otroke (torej, da niso ravno dojenčki), nekatre rejnice imajo pa ravno slednje ‘najraje’. Skratka, mamica denimo izve, da so njenega otroka pripravljene vzeti tri družine {ne pozabimo tudi, da nimajo vse rejniške družine vedno ob vsaki uri in potrebi tudi prosto(r)}. Socialna delavka mamici lahko natančno razloži, koliko so stari rejniki, ali so iz mesta ali z podeželja, ali so zelo verni ali ne, koliko otrok že imajo v rejništvu, koliko so le-ti stari in koliko imajo, če imajo lastnih otrok. Skratka, mamica lahko izve popolnoma vse (za njo pomembne, seveda) podatke. Poznam tudi primere, ko so mamice socialne delavke odpeljale od družine do družine, da so se nato lažje odločile. Morate tudi razlikovati t.i. prostovoljno oddajo v rejništvo in odvzem otroka za oddajo v rejništvo. Prav tako je treba upoštevati, da prav vsi Centri in vse socialne delavke žal ne delujejo po enotnem protokolu in prepričanju. Dodam naj, da zgoraj opisan primer ni iz trte izvit, pač pa primer pri katerem sem slučajno sodelovala.
Vse dobro želim.