Lepo pozdravljeni
Izbiram si psihoterapijo in sem našla na netu kar dosti psihoterapevtov. Hodila bi v Ljubljani, ker imam tam službo, sem pa iz Metlike.
Našla sem terapijo in terapevtko, ki mi je na podlagi njene slike prijetna, semba brala vas forum in me nekaj zanima. Pri vaših odgivorih vidim, da če vas ljudje nekaj vprašajo, odgovirite v smislu – ” kaj pa ti misliš”. Če bi jaz vedela kaj mislim, ne bu potrebovala psihiterapije. ( imam obsesivno motnjo, spolno izraženo). Obsesivne misli glede dojenčka – da ji ne bi kaj naredila. Od terapije pa pričakujem, da bi mi terapevtka tudi kaj povedala – recimo mi razložila kaj se mi dogaja, ne pa me vprašala kako lahko sama nekaj spremenim. Ker ta vprašanja si že sama postavljam. Ali psihoterapija deluje na tak način?
Katera vrsta psihoterapije je za obsesivne misli? Vedenjska ali psihoanaliticna.
Hvala vam gospod štrukelj.

Lepo pozdravljeni,

obstaja več različnih vrst pomoči, ki si jo lahko poiščete – psihološko svetovanje, globinsko obliko psihoterapije (raziskovanje vzrokov za nastanek simptomov), vedenjsko-kognitivno terapijo (delo na zmanjševanju simptomov) in še ostale vrste psihoterapij. Že samo govorjenje o stvareh je zdravilno, hkrati pa vam terapevt lahko pomaga osvetliti slepe pege.

Po mojih izkušnjah vedenje kaj se z nami dogaja, torej razlage zakaj pride do določenih simptomov, lahko pripomore do razumevanja in pomiritve, vendar za odpravo ali občutno zmanjšanje simptomatike to ni dovolj. Za razreševanje takšnih težav (npr. obsesivne motnje) je potreben daljši poglobljeni proces, ki počasi prihaja do vzrokov težav, s tem pa se umaknejo tudi moteči simptomi.

S prijaznimi pozdravi,