Da še jaz povem svojo plat zgodbe, zaradi katere zadnje čase ne spim, zaradi katere sem izgubil vse in zaradi katere si je težko predstavljati kako naprej.

Sem 21 letnik in sem pred kratkim zaključil leto in pol dolgo zvezo. Zvezo ki mi je pomenila vse in v katero sem vložil samega sebe. Mislim da sem se v tem času resnično trudil, za njo ki je sicer 3 leta mlajša od mene a vseeno se nama je zgodilo.
Lansko leto je bila v naših krajih veselica, jaz sem bil preutrujen in se je nisem udeležil, moje dekle pa je odšlo ter se ga močno napila. Delno tudi zato, ker me ni bilo in je bila jezna. Sredi noči sem prejel njen klic, v katerem mi je v solzah in grozi ter pijanosti razlagala da nekaj ni uredu, da se je nekaj zgodilo a sama ni vedla točno kaj. Naslednji dan mi je razložila, da je bila pijana, da se pol stvari ne spovni in da jo je sosed (enako star kot jaz obenem njen prijatelj, saj so skupaj odraščali) odpeljal domov. Nato je zapeljal na parkirišče, kjer naj bi tiščal vanjo a ga je zavrnila, tako da je ostalo le pri poljubih. Bila je sicer preizkušnja a vseeno, sem eden izmed tistih moških ki za ljubezen do bližnjega naredi vse. Skupaj sva se odločila da ostaneva skupaj in stvari so tekle spet po starem.
Nekaj tednov pred tem sva imela pri spolnem odnosu gumi defekt in sva se odločila da za nekaj časa prekineva s spolnostjo. Takrat je v dežurni ambulanti prejela neke tabletka, da slučajno ne bi zanosila. Te tabletke naj bi ženska jedla le enkrat ker so zares močne (po tem je imela vročino in je bruhala).
No po temle neljubem dogodku je vzela še eno tako tabletko ker se ni dobro spominjala kaj se je zgodilo. Zaradi tega se ji je menstrualni ciklus precej zmedel a se je počasi uredil.
Po tem dogodku nisva več imela spolnih odnosov. Najprej sem mislil da zaradi strahu pred nosečnostjo ki jo je takrat doživela a se je stvar kasneje izkazala drugače.
No totalno brez spolnih aktivnosti seveda ni ostalo. Vsi vemo da obstajajo alternative seksa brez uporabe obeh spolnih organov. In od začetka sva bila s tem zadovoljna. Po kake pol leta pa se je začelo dogajati, da se je vmes med “muckanjem” dekle začelo jokati. Nikol ni hotela povedati za kaj gre, dolgo se je to vleklo. Ni bilo zmeraj tako a se je pojavljalo vedno pogosteje. In tako mi je celo uspelo nekoč izvleči iz nje da takrat ni šlo le za nedolžne poljube ampak da je z roko tiščal vanjo a da je pri tem tudi ostalo. Šele pred kratkim pa je priznala da jo je posilil.
Problem v tem da mi ni hotela povedati je bil v tem da sem nekoč v pogovoru izjavil, da če bi meni kdo posilil dekle da bi ga brez pomisleka ubil in šel odsedet kajti za moje pojme je to najhujši zločin ki ga človek lahko zagreši. Sedaj sem ji moral obljubiti, da ne bom storil ničesar, kar je zame zares težko.
Problem je bil tudi v tem da je šlo za njenega soseda, da ga je morala vsak dan gledati, da ji je vsak dan vsaj z nečem namignil na seks in da je ta sosed pri večini (predvsem pa pri njenih starših) veljal za fanta ki bi moral biti vsem vzor. Priden, delaven, prijazen.
Ko se je zadnjič med muckanjem to spet zgodilo je rekla da ne more več tako naprej. Da me ima zelo rada, da sem zmeraj izpolnil vse njene želje (in tudi ona je moje, to je bila zame takorekoč sanjska zveza), da pa zmerom ko se muckava vidi njega. Da hoče da ostaneva prijatelja a da ve da mora v zvezi obstajati tudi seks, da imam jaz potreba in ona tega ne zmore. Ko sem ji zatrjeval da lahko prekineva kakršnekoli aktivnosti in da hočem ostati z njo da bi ji pomagal, jo razumel in tolažil, je rekla da to mora storiti sama. Sedaj imava neke vrste pavzo. A temu bi se lahko le tako reklo. Še zmeraj tičiva skupaj če le moreva, sama pa pravi da ni nič bolje, da ne ve če sploh bo. Svetoval sem ji naj obišče skupino za samopomoč, pa noče o tem niti slišati. Svojim staršem ne more povedati tega, ker bi jo obtožili da je ona kriva. Tako ostajava sama. Jaz obtožujem sebe ker nisem več naredil, ker se takrat vseeno nisem udeležil veselice, ona pa vedno govori kako je lahko naredila kaj takega najboljšemu fantu kot sem jaz. Krivi se da je sama kriva ker se ga je napila.

Zdaj pa me zanima, kako ji lahko pomagam? Naj si preberem kako knjigo o tem? Mi lahko da kdo kakšen nasvet? Kako naj obvladam samega sebe, zaradi enega človeka sem izgubil dekle ki jo ljubim, obenem pa mi jo je še posilil? V meni je strašna jeza in srd in le s težavo se premagujem. Stvari so zame zalo težke pa čeprav jaz direktno nisem bil udeležen. Vem pa da mora biti njena stiska še 100krat večja.
Prosim pomagajte!!!

Punci še naprej stoj ob strani in ji poskusi dopovedati da ona ni prav nič kriva, kar je tudi čista resnica. Poskusi jo nagovoriti da se pogovri še s kom o tem, mogoče s kakšno starejšo prijateljico ali sorodnico, tako ki ji zaupa. Ne pa jo silit k temu, sama se mora odločit. Povej ji da naj ne dovoli da bi ji en tak dogodek (ki pa nikakor ni nedolžen in je zanjo ZELO težka stvar) uničil celo življenje. Potreben bo čas, volja in zaupanje. Ona se mora soočit s tem dogodkom, se zavedat da ni kriva nič, prijavit posiljevalca policiji in s tem na nek način psihično premagat. Ne bo lahko, ampak če se imasta rada bo uspelo.

Problem je ker prihaja iz ruralnega okolja. Sosedje so med seboj dobri prijatelji in veliko sodelujejo. Ravno zaradi tega posiljevalca ne bo nikoli prijavila policiji.

Ravno zato ga mora razkrinkat… Saj vem da je lahko pisati, težko pa narediti. Na tvojem mestu bi soočil storilca, če ne bo posilil še koga.

Če hočeš, lahko pustiš mail.

LP!

Pozdravljen,utesnjen!

Najprej pohvala za zaupanje Tvoje/vajine stiske.
Stiska vajina je velika.Vem kako se počuti tvoje dekle,kajti tudi sama sem to doživela.Bil ugleden,spoštovan,dober človek za vse okoli.Tako kot v vajinem primeru.Takega je še težje”razkrinkat”,ker vsi verjamejo NJEMU-njegovi avtoriteti in v vajinem primeru,ker so prijatelji med seboj.Taki ljudje se že znajdejo in najdejo vedno žrtev,ki je malo šibkejša(nima take avtoritete,morda bolj deluje “odmaknjejo”)od njega samega.

Sama sem imela zlorabo v otroštvu in je nisem nikoli pozabila.Prebolela sem ves tisti strah,psihične stiske,zmedo in občutek krivde.Vendar če bi se mi to zgodilo pred kratkim,bi sigurno prijavila policiji ne glede na vse(starše,sorodnike,okolico).Zakaj takega pa je treba imeti pogum in podporo partnerja ali nekoga v katerega ima taka oseba zaupanje.V tem primeru vate!

Kot je bilo svetovano že,stoj ji ob strani in morda tudi nebi bilo napačno,da si poišče neko pomoč(psihiater,terapevt)ali pa kakšno društvo ki je v vašem kraju pristojen za zlorabe.

Predvsem pa naj govori o tem s tabo,naj ne razglablja sama s sabo.Te občutke je treba dati iz sebe.

Kar oglasi se še kaj in pogumno.

Srečno!

Kako pogumno ravnanje. Najprej bi začela s tem. Izredno težko je namreč ob takšnih trenutkih partnerju stati ob strani. Stiska, ki jo doživlja sedaj tvoja deklica, je najhujša stiska, ki človeka lahko doleti. Izgubi dostojanstvo, samospoštovanje in samozavest. Vse z enim dejanjem, pa še živeti mora s tem, kljub temu, da se notranje počuti mrtev in prevzame vso krivdo tega dejanja. Namreč sama sem šla čez isto izkušnjo, sicer sem jo doživela v otroštvu in se še sedaj borim s to zlorabo, ki pritisne na vsa področja tvojega življenja. Takrat rabi ženska ali moški predvsem podporo in spoštovanje najbližjih. Veliko pogovorov in občutek, da je slišana. Kar lahko sedaj ti storiš za njo je, da jo počasi in nežno usmeriš v skupino za samopomoč in stoj ji ob strani kot prijatelj. Ima vse možnosti, da nadaljuje svoje dostojanstveno življenje in spet postane ženska. Takšna se lahko vrne tudi k tebi. Meni je uspelo in verjamem, da lahko tudi drugim.
Kar se tiče prijave, mora resnična želja priti od nje same. Ko bo začela aktivno delati na čiščenju, bo to to prišlo samo od sebe. Do takrat je bolje biti potrpežljiv. Vsekakor se pa strinjam, da takšnega človeka ustavimo samo, da ga prijavimo.