Zdravo, zanima me, če sem samo jaz z neverjetno slabimi izkušnjami z IVF Ljubljano ali ima še katera probleme?

Z njimi sem zaključila 2021 (vem, je že nekaj let mimo in mi še vedno ne gre iz glave) zato smo se odločili za tujino…

Namreč takrat je bila čakalna doba cca 2 meseca za vsak pregled. Že po prvem pregledu sem dobila nadaljnje informacije od ene druge pacientke. Ker je bilo v 2020/2021 covid, so bile vse zaposlene živčne, sitne, zmedene, delale so ena čez drugo. Ena mi je celo komentirala, kam me je njena sodelavka poslala, da določenih zdravil sploh ne rabim, itd… Spomnem se, ko sem dva krat prišla na ultrazvok, je (vsakič druga) ginekologinja dobesedno kričala name, da sem prišla na prenos, češ da kaj delam na ultrazvoku, čeprav zarodkov sploh še nisem imela. Nikakor ji nisem mogla dopovedati, da sem prišla na ultrazvok. Ko sem ji na drugem ultrazvoku nekajkrat ponovila in tudi glasneje, ker sem jih res imela že dovolj, so nas slišali vsi v čakalnici. Na drugem ultrazvoku je bil z mano tudi partner-za katerega mi je ginekologinja pri naročanju naročila, da mora partner priti z mano na pregled. Kar mi je bilo čudno, saj je bilo rečeno, da pride samo za prenos zarodka.

Takrat je bil vstop partnerjev prepovedan (zaradi covida), tako da nimam nobenih dokazov, kdo je kaj in kako rekel. Praktično ni bilo enega normalnega tekočega obiska.

Iz prvega ultrazvoka so me šele potem, torej pred obiskom ginekologinje, poslali testirati za covid itd… Nesmislov cel kup, da ne omenjam mms fotografijo lista a4 fotografiranega čisto postrani, da se nič ni videlo-bil je standardni vprašalnik o covidu. Poslan ob nekje cca 22.00 dan pred pregledom. V sporočilu je pisalo, če ga ne izpolnemo in pošljemo nazaj, me ne bodo spustili v kliniko. Izpolnila sem ga tako, da sem najprej sprintala, kot fotografijo, ga rešila, fotografirala in poslala nazaj. Seveda ga je bilo treba izpolniti spet ob prihodu. Čisti nesmisel.

Pred začetkom terapije-dobila naj bi Gonal-F sem jih tisti dan, ko bi morala iti iskat te injekcije (imam 100 km do klinike) klicala in povedala, da sem prehlajena, če v tem primeru velja, da štartamo s terapijo ali ne. Je rekla po telefonu, da lahko, ni problema. Ko sem prišla tja direkt po službi, pa so me hladno zavrnili, da prehlajeni mi pa tega ne bojo dali in da bi lahko prej povedala, da sem prehlajena. Čisto me je zlomilo, prav neumno se mi je zdelo, da se delajo norca iz mene, lahko bi mi to povedali prej po telefonu. Tako sem šla brez veze v Ljubljano. Punkcija je bila ok, mogoče edino tam.

Rezultat prve punkcije in dela v laboratoriju: najprej mi rečejo, da imam 3 uspešne zarodke, potem se je hitro popravila, da sta 2, da se je zmotila. Kar mi je bilo čisto čudno, kako lahko pred mano popravlja rezultat na papirju. Nekaj je jecljala, ”češ da pač tretji ni uspel”, nekaj je bilo narobe v laboratoriju. Ok, razumem, da ni uspel, ne razumem, kako lahko kar na pamet ob vsej tisti zmešnjavi popravlja izid pred mano, kar naenkrat. Šla sem na prvi prenos, neuspešen. Ginekologinja me je spraševala, če rada pijem vino ali kaj drugega. In da ”ko pridem domov, naj enga kratkega ruknem”. Vsa začudena sem se prijazno nasmehnila in ignorirala to njeno teorijo. Takoj po tednu dni sem dobila menstruacijo. Dolgo čakajoči drugi prenos- neuspešen, na enak način. S tem, da ko sem ravno vstopila v sobo za prenos, me je šele takrat vprašala, če se strinjam, da je poleg še en študent, ki ima prakso ali nekaj podobnega in če lahko spremlja postopek. Pa sem jim samo nezainteresirano odgovorila, da če je že tako ali tako v sobi, je zdaj čisto vseeno… Samo se ena od sester ali kaj že so, nasmehnila in to je bilo to.

Ko sem jih vprašala na naslednjem pregledu, če je kaj z mano narobe, da se nič ne prime, so rekli, da je z mano vse ok, samo so me ignorirali. Včasih je bila taka gneča, vse tiste papirje drugih pacientk so imele na mizi, sodelavke so ena čez drugo jemale dokumente med tem, ko mi je kaj razlagala. Na koncu na zadnjem posvetu mi je ginekologinja razlagala iz računalnika, da sem bila na prenosu zarodkov 3x!? In sem jo popravila, da sem bila samo 2x, da eden po njihovi nejasni razlagi ni uspel.

In me je večkrat popravila in vztrajala, da ne, da sem bila 3x, me potrepljala po ramenih in rekla ”mogoče ste pa mal pozabli”!! Nikoli ne bom pozabila tega najbolj neumnega komentarja, kar sem kdaj slišala od strokovnih ljudi! Obnemela sem, ostala brez besed, čisto šokirana. Šlo mi je na jok, pa sem se zadrževala. Samo na videz mirno sem šla ven iz ordinacije. Povedala vse partnerju in da če bom morala še 1x vstopiti v to kliniko, se raje prijavim v sosednjo stavbo-Ljubljana-Polje, tam so ziher bolj normalni, kot pa te zaposlene za IVF postopke.

Resnično tako zmedenih, raztresenih ljudi nisem še nikjer srečala. Mi je pa žal, ker sem pozabila vprašati za točne datume vseh prenosov, pa da vidim, katerega se nisem jaz udeležila. Zdaj me pa res zanima, če je ta tretji zarodek zares obstajal in komu so ga dali??

Šokirana sem čisto zablokirala, zamenjala sem službo in jih povedala, da zaenkrat preklicujem vse postopke pri njih, z izgovorom-zaradi službe. A resnično so se mi tako zagravžali, da jih res ne želim več nikoli videti. Takih nesramnih, ignorantskih ljudi nisem nikjer drugje srečala. Mogoče bi se lahko tolažila oz. jih zagovarjala, da je bil covid in so bili že zaradi tega vsi živčni. A menim, da na takih delovnih mestih ne bi smel nihče delati brezglavo in na tak način, kot sem jaz to doživela. Res se sprašujem, kaj mi davkoplačevalci plačujemo??

Razmišljala sem tudi o tem, da bi celo izkušnjo prijavila na kriminalistično policijo, saj mi tukaj marsikaj ne štima, pa se nekako slovenceljsko zadržujem, da ne prehitro delam panike…. Verjamem, da so tam katere zaposlene, ki delajo s srcem in odgovornostjo. A jaz žal nisem naletela na te.

Pisala sem jim in jih vljudno prosila, da pošljejo moj ”karton”vse izvide in datume prenosov moji ginekologinji, pa me sploh ne registrirajo. Niti enega odgovora nisem dobila, zakaj mi to ne morejo poslati.

Kakšne imate izkušnje danes? So se kaj spremenili?

Tale portal sicer ni namenjen širjenju osebnih izkušenj ter razpravam, kako je kje in kaj se je dogajalo kateri od pacientk, ampak ker je zgodba res takšna, da komaj verjameš, da se to lahko zgodi (dogaja?) v tako specializiranem terciarnem centru, bom prispevek objavil, diskusije o tem pa ne bo, ker ni konstruktivna.
Moj odgovor pa: ne vem, če se je kaj spremenilo, ker na omenjenem oddelku ne delam. Vidim le, da je obupna kadrovska stiska, da nimamo dovolj sester, negovalk, strežnic in da so tudi zdravniki od preveč dela preko polnega delovnega časa apatični in utrujeni in to naša politika očitno podpira, želi še naprej in glede na to, da nič ne kaže na spremembe v smeri naših, zdravniških klicev na pomoč, menim, da bo v kratkem le še slabše. Če namreč edinega konja, ki vleče voz, katerega bi morali vleči štirje, preveč mlatiš, še temu pade vse dol in neha vleči voz.