IVF/ICSI/IUI 2020
Jaz nisem docakala. Prvi uradni stik da sem napotnico tja poslala pa je bil konec februarja 2020 s tem, da sem imela ze vwe preglede narejene od prej (hormoni, spe rmiogram itd…).Pred cca enim.mesecem so me nazadnje kontaktirali da bi me dali na konzilij, ampak ga na sreco nisem vec potrebovala. So mi pa rekli konec septembra, da me narocajo lahko konec januarja na posvet (niso povedali kaksen posvet) in ne se na postopek IVF. Tako da bi se potem za posvetom verjetno se nacakala par mesecev do prvega postopka. Se pravi cca dobro leto od prvega kontakta z napotnico z vsemi ze predhodno opravljenimi pregledi do postopka. Ce bi morala delati se preglede si predstavljam da bi bilo se najmanj dodatnih pol leta.
sem pa niso vsteti predhodni postopki diagnostike, saj se slednji od dekleta do dekleta razlikujejo.
zelim povedati, da naj te nekajkratni izlet po sloveniji ne odvrne od tvoje zelje po otrocku, in si izberi kliniko, ki te je sposobna cimprej sprejeti v postopek
Koliko pomladi pa šteješ?
Čestitke
Punce zlate! Če sem z vami delila dobre novice, moram zdaj žal slabe. Vsaj s tistimi, ki poznate mojo zgodbo. Zanosila sem s prenosom 3.11., uz v 6. tednu je izgledal bp, utrip 123/min, danes pa sem bila na ultrazvoku v 8,5 tednu in sta bila vidna kar dva enojajčna dvojčka (ki sta si delila gestacijsko vrečko), ampak brez utripa. Šanse za kaj takega (mono dvojčka) so izjemno majhne in takšna nosečnost bi bila izjemno rizična. Tolaži me to, da se je zgodilo vsaj dokaj zgodaj, ne sredi nosečnosti… V četrtek imam planiran splav. Še vedno verjamem v to, da nas vse čaka naše bitjece! Če le vzdržimo to borbo! Pošiljam veliko ljubezni vašim pikicam!!!
Tako da, razmisliti morata, kaj si želita, koliko sta pripravljena čakati, preveriti vajine finančne možnosti za samoplačništvo (tudi v tujini), in potem skladno z vajinimi ugotovitvami v akcijo 🙂
Sicer pa je po mnenju G starost 39 še čiz okej in v odsotnosti drugih težjih anomalih obstajajo povsem realne možnosti za uspeh 🙂
Stara novinka, popolnoma te razumem. Tudi jaz bila na istem, kar naenkrat sem ugotovila, da nimam več veliko časa.
Predlagam ti, da se prijaviš na kliniko v Dravljah, h dr. Rešu. Res je malo poseben a naj te njegove izjave ne dajo motiti, tam si zaradi svojega cilja. Sicer pa dr. Reš sploh ni grozen, ima pač tak način ampak v resnici je prav prijazen, čeprav te s kakšno izjavo špikne.
Midva sva imela opravljene hormone (amh in fsh), partner pa spermiogram. Ampak tudi spermiogram ni nujen, saj ga je partner opravil še enkrat na prvem posvetu.
Naročila sem se za prvi pregled in z naslednjo menstruacijo sem že začela s postopkom. Praktično v enem mesecu. Zelo hitro. Malo sem dr. Reša kar prisilila, da ne bi čakala in da bi šla takoj v postopek in je pristal. Kakršnekoli laparo/histero itak niso prišle v poštev, ker je potem potrebno tudi dokazati, da je res bil nek problem to pa traja vsaj pol leta spet. Zato se je strinjal, da ne zgubljamo časa, niti s Clomidom. (stara sem bila 37 let).
Res ti priporočam, da se naročita s partnerjem pri njemu na prvi posvet in do pregleda opravi hormone. Dr. Reš hitro privoli v vse, samo malo ga je treba kar prisiliti, prepričevati potem pa privoli.
Za en postopek sem bila vse skupaj tam 5x.
Res pa ne smeš več dolgo čakati, meseci minevajo in leta tečejo.
zdravo, punce!
po dolgem času se spet malo ogllašam, ja tudi jaz sem doživela grenko izkušnjo, bila v 1.postopku IVF, uspelo, vendar na 1.UZ je bilo vse ok, drugi dan ko sem imela ponovni pregled, pač naneslo da imela pregeld 2 dni zaporedoma, ni bilo več bitje srčka, norooo, ne znam povedat kako grozni občutek je to, ko en dan prej izveš da vse ok in si misliš ok je vse, v resnicii pa ni bilo. vsak dan so me spremljali skoraj vendar spremembe ni bilo, noseč vendar bitja več ni. to ej bilo zame najhuje, grozn občutek. moral sem na umetni splav, to je ša nekaj najhujšega, doživela sem že po 1.tabletki splav oziroma mi je tabletka takoj povzročila kvavitev in…. to je zelo boleče, katera je dala to skozi ve kako boli, pa vem kaj so bolečine, saj imam endometriozo, vem kaj so bolečine, to so nore bolečine, mešalo se mi je. ampak nekako mi bilo lažje da sem imela najtežji del doma, ter da sem v bolnici ko sem morala zjutraj, krvavet sem začela doma ponoči, v bolnici je bila milina, je bolelo samo ne tako kot doma. v glavnem sedaj je malo več kot 1 mesec od tega vsega, pobiram se, zame ji bil to otrok, kljub temu da marsikdo reče eh to je malo pa mala pika, ne ni res, še moja gin.mi rekla da to je otrok to je že malo bitje ki raste v tebi. bila sem v 8 tednu, ko sem to doživela. vsak dan je lažje, vendar tega ne bom nikoli pozabila, sedaj se soočam z strahom kako naprej, vsak reče bo lažje, ja kateri rtega ni dajal skozi ne ve kako je, ko se boriš za otroka in si nekaj želiš o vseh posegih in vsemu,….
pune moje jaz sem rekla leto 2021 bo moje leto, nebom se dala, je težko dosti tuhtam na to kako bi bilo, pač soočam z tem da dajem skozi lepe trenutke in hkrati žalostne, tolažim se nekako s tem, da je narava poskrbela pravi čas, da ni preveč visoka nosečnost oziroma koliko sem vse slišala od gin,kaj se vse dogaja. groza. žalostno res.
ja zse pobiram v glavnem, za nove boje, kdaj bom šla v to ne vem, vem da čas beži da so leta tukaj, vendar ne bom rinal skozi zid z glavo nekaj na silo, ker enostavno rabim tudi čas zase in vse skupaj.
počasi sem rekla in ko bo moj čas grem v nove boje, leto 2021 bo naše leto sem rekla, to leto 2020 ni moje leto, že tako je vse skupaj…
držite se, naberimo moči za nove boje, vsem ki vam je uspelo vam čestitam, sem vesela za vas. jaz vem da bo tudi meni enkrat uspelo, vem da bom na koncu zmagala sem si rekla.
držite se.
p.s. se opravičujem za dolgi spis, mal osem se vam oglasla da veste ka j se mv tem času doživela.
lepo bodite
Pikica1234 hvala za tvoje sporočilo. Sem ravno pred tem, kar je doletelo tebe (le da mene ni v prvem postopku, ampak pri 8. transferju, 3. postopek). In ja, v 8. tednu je nehalo biti srce mojima dvema enojajčnima dvojčkoma (za katera sploh nisem vedela do včeraj, ker je bil na prvem uz dva tedna nazaj kao en, vse bp). In takoj na urgenco, tabletka, jutri grem noter. In me je kar groza tega, kar me čaka. Upam le, da se dobro sčisti. In takoj ko bom lahko, grem naprej. Kakor se čudno sliši, sem vesela vsaj dejstva, da je tokrat uspelo, čeprav le za kratek čas. Zamišljam si, da če se zarodek ne bi delil, bi bilo vse ok. In imam novo upanje v uspešnost nadaljnih transferjev. V teh tednih je res vse odvisno od genetike.
lizaza.
glej bodi močna ni prijetno, jaz sem vmes imela še rojstni dan, drug dan v bolnico, drugače bi morala na svoj rosjtni dan v bolnico na splav, ni prijetno, takrat je vse prišlo za mano, je mi zelo težkom v gkavi sto zakajev in vse to, zamrznjenčkov ni več imela sem 2 oplojena zarodka in oba vstavli in s tem da se je 1 prijel.
pri meni je že to super, da sem zanosila takoj oziroma da se je prijelo takoj, s tem se tolažim ker sem imela kar ogromno posegov zaradi endometrioze, miomi, ni da ni… endometrioza se mi razširila na črevesje, ledvice,… norooo
glej joakaj daj to ven, mogoče misliš da si močn, tako sem vsaj jaz mislila ampak kasneje je prišlo vse za mano, se borim še naprej, jokam ko čutim da nisem ok, imam pa res k sreči podporo bližnjih in prijateljev, da mi stojijo ob strani.
jaz sem rekla da takoj v postopek ne grem tako morajo minit 3 meseci, tako da vmes še imam tak pregled da vidimo kako in kaj, da dobim napotnico za IVF. ter sem rekla kasneje ko začutim da je toto grem v boje. nekako nočem na silo, bilo je zelo boleče. vsaj zame.
rela sem si vsaj uspelo mi je v prvo in sreča ki je trajala zelo kratki čas.
če rabiš karkoli tukaj sem, jutri sem v mislih s tabo, te bom bodrila, kljub temu da te ne poznam.
na kateri kliniki si, jaz hodim v Lj, kljub temu da bi imela bližje Mb, ker sem iz teh koncev, hodim v Lj, tam sem tudi bila operirana.
drži se