IUI/IVF/ICSI SEPTEMBER 2017
Pozdravljene,
ker je v teh postopkih lepo imeti nekoga, ki preživlja isto kot ti, da se nanj obrneš, ko imaš kakšno vprašanje, pomisleke, dvome…ali imaš pač samo slab dan in potrebuješ besedo spodbude… odpiram temo za vse nas, ki gremo z jesenjo v boje, vnovič ali prvič…
Sama sem pri dr.Rešu, zaključujem (drugo) trimesečno hormonsko terapijo (Clomid in Estima) in s septembrom začnem z IVF postopkom, sem ravno teden pred M in v četrtek imam pregled.
Z možem že imava 4-letnega sina, spočet naravno in hitro. V drugo se trudiva dve leti pa nama zaradi nepojasnjene neplodnosti nikakor ne uspe zagledati tisti magični plusek.
Šla sem skozi vse faze:
1. V drugo pač ne gre tako hitro, se bova še malo trudila pa bo.
2. Nekaj je narobe!
3. Ok, nič ni narobe. Se je treba pač še malo potruditi.
4. Ma čakaj, če ni nič narobe, wtf?!? Zakaj ne rata?!?
5. Nikoli ne bo uspelo :((((((((((((
6. Ma saj bo…vseeno mi je :((
7. Zdaj pa dosti, gremo v akcijo! IVF!
8. IVF?! OMG! Zakaj jaz???? 🙁
9.IVF! YESSSS! Komaj čakam!
Upam, da se vas čim več nabere, da bomo kakšno rekle.
Lp
Živjo.
Jaz grem septembra 2. na ICSI. Upam, glede na to, da ambulanta še ne funkcionira kot bi morala (dr. Reš). Trenutno sem nekje na nevtralnem terenu. Prvič sem s postopkom začela optimistična. Injekcije no problem. Potem pa malo hiperstimulacije s slabostjo in vsem pripadajočim, nato zelo boleča punkcija. 5 jajčec, od tega se niti eno ni oplodilo. Ta del se mi je zdel najbolj grozen, sploh ker namesto, da bi te obvestili, ti pustijo da prideš v Postojno (2 uri vožnje) in potem v sekundi podrejo vse upanje… No, sva šla čez to. Sedaj startam nekje med 10.in 15.9. – pač odvisno od menstre. Bojim se punkcije, predvsem pa me je strah, kakšen bo tokrat “pridelek”.
Držim pesti za vse vas, ki ste v taki situaciji.
Pozdravljena Roza 7, ja jaz bi naj zacela ze enkrat te dni, ko pricakujem M, dr. Res mi je se vceraj rekel, da naj poklicem 1. dan M (imam kratek postopek), danes pa sporocil, da ne bo nic, ker nimajo se vse urejeno. Da najbrz zacnemo septembra. Glede na moj ciklus bo to predvidoma enkrat med 24. in 27.9. Tako, da si na vrsti pred mano ;-). Ko sem ze vse dala skozi in bi morala samo zaceti, pa moram kar brezveze se nekaj cakati. Pa spkoh ne vem kaj. A ti ves za kaj se gre? Ker mi ni nic konkretnega povedal, samo, da se nekaj cakajo in to je to.
Upam, da bosta imela tokrat vec srece z zarodki. A sta imela prvic kratek ali dolgi postopek? Pa tokrat?
Sej mene je je tudi strah punkcije, sploh ko slisim za slabe izkusnje, ampak nimam kaj. Se bom poskusila cim bolj psihicno pripraviti na to in potrpeti. Vazen je cilj :-).
Lahko vprasam, za kaj gre pri vama?
Vesela sem, ker si se oglasila in ti zelim vso sreco!
Ekapuka, živjo.
V Dravljah je problem, ker so vso dejavnost preselili iz Postojne, tu v Dravljah pa še nimajo urejenih vseh papirjev in ne morejo izvajati celega postopka. Meni je dr. rekla, da naj bi bilo do septembra vse urejeno. Upam, da bo res.
Prvič sem imela kratek postopek – se pravi injekcije od 2.dne menstruacije. In tudi sedaj imam enako planirano, samo z nekimi drugimi zdravili. Zakaj je bilo prvič tako neuspešno – nisem dobila ravno kakšnega konkretnega odg, tako da ne vem. Drugače sva pa oba problem. Moja jajčeca niso ravno najboljša, njegov spermiogram ravno tako ne…
Punkcija – boli, ampak k sreči ne traja dolgo, pa tudi potem se bolečina še isti dan zelo umiri.
Ma da nam vsem rata! 😀
Zdravo dekleta
Jaz grem oktobra na drugi postopek seveda v mb. Ni nic hudega pri punkciji ker si pod anastezijo. Ko se zbudis imas krce ene mocnejse druge manj. Sedaj imam dolgi postopek. Vesela sem da ste odprle forum ker si lahko pomagamo med seboj. Psihicno podporo bomo potrebovale bol kot vse ostalo.
Ojla vsem 🙂
Ful fajn, da ste naredile tole temo: jaz že celo poletje neučakano vohunim, če bo kaj v zvezi z jesenskimi OBMP-ji gor.
Midva sva prejšnji teden končno dobila datum za konzilij (dokumente smo oddali konec junija).
2 leti se trudiva za drugega otroka, ampak so zdaj ugotovili, da imam čisto neprehodne jajcevode (verjetno posledica 2x op endometrioze + 1x izvenmaternična nosečnost).
Tudi prvi otrok nama ni takoj ratal: sva rabila eno leto, da sem pogruntala, da imam kratko lutealno fazo. Ko sem po ovulaciji prvič jemala progesteron za podaljšanje cikla, sem zanosila z dvojčki. Eden je na žalost odmrl v prvem trimesečju, ampak ostal nama je najin junak.
Tako, da nekaj je že za nami, si pa tako kot prvega otroka, neskončno želiva tudi drugega.
Konzilij imam zdaj čez slaba 2 tedna. Na dan konzilija pričakujem tudi menstruacijo.
Vem, da je mogoče naivno od mene, ampak ali je možno, da potem vstopiš že s tem ciklom v postopek ali moreš še kaj čakat? Glede na to, da ste pisale, da pokličeš, ko dobiš naslednjo M?
Ali imaš kratek ali dolg protokol ti pa na konziliju povedo?
Mogoče ima katera naštudirano kakšno je pravilo: kdaj kateri protokol? Jaz imam poleg neprehodnih jajcevodov, tudi slabšo jajčno rezervo, ker so mi že 2x rezali jajčnike… Ne vem ali to kaj vpliva na izbor protokola?
Hvala vnaprej za odgovore. Lepo vas je brati.
Srečno vsem in upam, da kmalu vse pridemo do svojih zdravih štručk 🙂
Živjo, punce.
Kako nam gre? Se katera že špika za septemberski postopek?
Jaz sem že imela prvi UZ. Nič kaj dost materiala ni oz. so zelo majhni.
Ponovila se je rahla endometrioza, a katera ve – a je uspešnost postopka zmanjšana zaradi tega? Res ne bi rada šla še enkrat na laparo 🙁 Ma kakšna izkušnje s ponovljeno endometriozo?
Lep pozdrav vsem.
Jz čakam na datum za konzilij, menda da bo še v septembru… Pred mano bo prvi postopek, za razliko od večine ne gre za klasični IVF, ampak IVF z PGD, saj so mi zaradi genetske bolezni svetovali tovrstno opcijo, da se bolezen ne bi prenesla na otroka. Strah me je punkcije, predvsem sm pa zelo neučakana….vse to takoooo traja. Zaradi kompleksnosti postopka verjetno ne bova še niti letos na vrsti :/
Zdravo punce :)!
Pa se spet pridružujem. Konec poletja, postopki so se začeli in smo tudi mi malo bolj aktivne na forumih :).
Midva sva že imela IUI (drugič). Tako da sem v obdobju čakanja, ki pa mi tokrat mineva zelo hitro. V začetku drugega tedna bo 14 dni in vse bi dala da je uspelo. Sicer pa tokrat nimam nobenih znakov, niti prsi me ne bolijo. Ampak sen se s tem nehala obremenjevat, ker se na znake očitno ni za zanašat, sem imela v dveh letih že vse različne – od nič do popolnoma vsega, še kovinskega okusa :).
Držim pesti za vse nas. Tiste, ki smo tukaj, smo vse dale čez že preveč in upam, da nam čimprej uspe.