itong-slabe lastnosti
Spodaj si pripela link z izračunom na zastopnikovih spletnih straneh.
Na istih straneh najdemo podatek, da je l=0.14 W/mK veljaven za bloke z najnižjo tlačno trdnostjo in lahko doseže l=0,20 pri blokih z višjo tlačno trdnostjo (razlika je 42%). Nisem zasledil podatka ali gre za zid (upoštevane so tudi izgube po fugah) ali posamični blok. Gradbeni priročnik navaja za siporeks zid l=0,35 (želim ti, da ta podatek za Ytong ne drži, ker je razlika že dodatnih 150% glede na “izračun” pri tvojem viru).
Na straneh tervola je podatek, da imajo fasadne lamele l=0,04 (kar se presenetljivo dobro ujema z gradbenim priročnikom l=0,041).
Če vzamemo najbolj Ytong pristranski podatek l=0,14 ugotovimo, da debelini 36 cm ytonga ustreza 10,28 cm tervola (pazi – brez zidu!).
Ponovim izračun (zanemarim koeficiente toplotne PRESTOPNOSTI) in upoštevam še modularc (klasična opeka, ki se pri nas uporablja, l=0,76 Wmk po g.p.):
ytong: 0,14/0,36=0,39 W/m2K
zid: 1/(0,19/0,76+0,10/0,04)=0,36 W/m2K
Zopet sem pristranski v korist ytonga, upošteval sem modularc 19 cm namesto običajnih 29 cm in najbolj ugoden podatek za ytong. Ytong se je za 8% slabše odrezal.
Pa še izračun s podatki iz g.p. in modularc 29 cm:
siporeks ZID 36: 0,35/0,36=0,97 W/m2K
modularc 29+m. volna10: 1/(0,29/0,76+0,10/0,04)=0,35 W/m2K.
V tem izračunu je siporeks ZID za 177% slabši.
Resnica ni nikoli črno bela, njen odtenek pa je močno odvisen od kod informacija prihaja.
Bravo sh!
Je pa tvoj odgovor sicer retoričen, kajti razlagati vrednosti posameznih toplotnih prevodnosti različnih materialov ljudem, ki jim je YTONG dodobra opral možgane, je sizifovo delo. Itak ne gre pričakovati, da bi sploh razumeli razliko med opisanimi pojmi – toplotna prevodnost, toplotna prestopnost, toplotna prehodnost. In dokler je tako, ob takih ‘razpravljalcih’ lahko samo skomigneš z rameni in jim kvečjemu svetuješ obisk pri strokovnjaku. Če si ga bodo seveda sploh znali poiskati. Ker obstaja precej velika verjetnost, da ga bodo spet iskali pri YTONG-u. Saj ne, da tam nihče ne bi ničesar vedel, ampak oni so ‘stranka v postopku’, zato bodo vedno obrnili vodo na svoj mlin. In ta ista voda lahko te ‘vernike’ pozneje ‘polije’. To pa YTONG-a, ki bo takrat že pokasiral $ seveda ne zanima več…
Seveda ni resnica nikoli črnobela, tudi tvoja ne.
Če sedaj zanemarimo izračune (ki prihajajo vedno z ene ali druge strani, torej (po tvoje) prirejeni) in pogledamo praktično plat:
Mi za ogrevanje naše hiše (na 22 do 23 oC) letno porabimo za plin od 150 do 160 tisoč tolarjev (v to je všteto tudi ogrevanje sanitarne vode in plin zakuhanje – ta strošek sicer ni velik). Ogrevamo pa 150 m2.
Svak ima podobno hišo kot mi (glede velikosti in oblike), le da je zidana s klasičnim zidom 30 cm in 10 cm stiropora, pa za ogrevanje samo pritličja (ogreva samo 90 m2!!!) porabi morda 20 tisoč manj. Okna in ostale dejavnike, ki vpivajo na izolativnost, imamo primerljive kakovosti.
Torej mora biti nekje napaka, saj bi, če bi držala tvoja trditev, da je siporeks zid za 177% slabši glede izolativnosti, moral on porabiti precej, precej manj.
Skratka, ko pogledam svoj strošek za plin in ga primerjam tudi z drugimi, nekaj ne štima v tvojih navedbah.
No, če navedem še opažanja poleti: letos smo klimo v pritličju morda vklopili le kakih 2x v najhujši vročini, ker sicer temperatura ni presegla 25 oz. 26 st. C. Imamo pa seveda okna primerno zasenčena. V marsikateri hiši iz klasične opeke ni bilo tako prijetne klime. V mansardi pa je klima seveda več laufala.
Ce ze govotiva o varci hisi in o balkonu pridemo do tega da varcne hise sploh nimajo balkona.Moja resitev pa je lesen balkon.Mi ga sploh ne bomo imeli ker bomo imeli raje teraso ki je veliko bolj uporabna kot balkon.
Se vedno pa me zanima kaksno hiso imas ti????
Dobro izolirane in varcne hise se mi zdijo montazne,samo za moj sistem dela se precej predrage.
Moja bo tako iz Ytonga ker je precej izolativen.Ne bo pa klasika 36 ali 40cm zidak ampak: 20cm+5cm zracnega kanala +20cm zidak=45cm+termo fasada.
Pravis o nesemislu dragega zidaka +izolacija??!!!!Ka pa bi ti raje naredil ??Poceni zidak z koeficientom W =0.9W/m2K,Koliko bi pa sele potem potrebovali izolacije da prides na koeficient 0,2 ali celo 0.15W/m2K?????????
Kakšne pa imate vidva s svakom kotle (peči)? Ali oba kurita istega energenta in ga plačujeta po istih cenah? Ali sta obe hiši lokacijsko skupaj? Ali imata primerljivo tudi regulacijo in ogrevalni sistem? Ker je očitno tvoja hiša cela ogrevana, imaš vse meje ogrevanih prostorov izolirane (oz. grajene z YTONG-om). Kaj pa svak? Predvidevam, da (namenoma) ne ogreva mansarde, ampak kaj pa izolacija med ogreto in neogreto etažo? Tvoja mansarda se navzgor ‘hladi’ npr. skozi 20 cm steklene volne, njegovo pritličje pa npr. skozi 3 ali 4 cm stiropora, ki je položen pod estrih v mansardi. Razlika je torej vsaj faktor 5! Samo tu je lahko za 40 tisoč sit razlike, kajti on dejansko nehote ogreva mansardo. Če ima zgoraj mansardo (streho) izolirano, kar pojdi enkrat pozimi na obisk. 100% bo v ‘neogrevanem’ nadstropju temperatura vsaj 5, če ne celo 10 °C – od kod?
Kako pa ima ta tvoj svak rešene toplotne mostove? Če je pri vas uporabljena sistemska YTONG-ova rešitev svak pa ima to narejeno na pol, potem že samo to lahko pomeni tudi 20% razliko. Pa to še ne pomeni nič drugega kot pač to, da ima svak slabo izvedbo – tako kot večina samograditeljev in/ali mojstrov, ki npr. menijo, da malta vse pokrije… Ni pa seveda res, da se drugače ne da!
Zaradi takih stvari je tvoja primerjava lahko hitro povsem nerealna, zaključki, ki iz nje sledijo pa še bolj. Saj se menda strinjava, da primerjava jabolk in klobas ni nujno najbolj na mestu. Z obojim se sicer lahko nasitiš, ampak…
In še glede poletja; v marsikateri mansardi v klasično grajeni hiši pa klime sploh ni in kljub temu temperatura ni presegla 23 °C! Ampak o tem sem že pisal…
Tako je, varčne hiše balkona res nimajo (zato sem tudi napisal, da je prava rešitev izolacijska armaturna košara, če že res nekdo hoče balkon), ampak ker je terasa (če se le drži hiše) v pogledu toplotnih izgub praktično na istem kot balkon, zanjo velja zelo podobno. Torej sebe sicer lahko farbaš, kako nimaš balkona, ampak v resnici ne boš bistveno na boljšem. Zato tudi tebi svetujem izvedbo terase z armaturno košaro!
Moja hiša načeloma ni nič posebnega (ni nova), je pa vsekakor bolje izolirana kot vsaka grajena iz siporeksa brez dodane toplotne izolacije.
In še odgovor glede debeline izolacije; na 20 cm (!) debel zid, ki načeloma v statičnem smislu zadošča in pri ‘tvoji’ toplotni prevodnosti 0,9 W/m2K (v praksi je sicer celo vsaka polna opeka bolj izolativna, ampak ta vrednost itak ni pomembna) je treba dat 16 cm izolacije in lahko prideš pod U= 0,2 W/m2K. In imaš z ometi vred zid debeline 40 cm s toplotno prehodnostjo, kot je tvoj čudni prezračevani (kakšna je sploh pozitivna vloga tistih 5 cm zraka? – jaz namreč vidim od njega samo škodo) konstrukt ne bo dosegel z dodatnimi 8 cm kamene volne (bo pa sicer vsaj 15 cm debelejši, a zaradi lahkosti YTONGa nič bolj toplotno akumulativen). Da o stroških ene in druge rešitve sploh ne govorim.
Sicer pa očitno spadaš v skupino fantastov, ki vedo več in bolje celo od samega proizvajalca YTONG-a. Najbrž se še nisi vprašal, zakaj take konstrukcije, kot jo načrtuješ ti, ne promovira kar proizvajalec. Saj ima najbrž več od tega, če ti proda 2 20 cm debela cegla kot enega 40 cm… Daj, preden si narediš medvedjo uslugo, se le pozanimaj o svoji izvedbi pri kakem strokovnjaku. Tudi ‘pristranski’ YTONG-ov bo boljši kot nič.
1.glede terase ti nisem povedal da ne bo AB ampak lesena konstrukcija kot tudi plosca v hisi.Pac prisegam na les.Predvsem je topel in prej narejeno.
2.glede ytonga ti povem da je cena enaka 20+20 kot 40cm,saj ima proizvajalec ceno na m3.Je pa res da bom sam imel vec dela ker bom zidal 2 zida ,vmesni zracni kanal (5cm)se mi pa ne zdi tako slab saj je zrak najboljsi izolator in dalec najcenejsi.Na dnu in na vrhu nameravam naredit odprtine da bo lahko zrak krozil.Ne vem pa se koliko velike odprtine in vsake koliko metrov.Mogoce mi pa ti lahko kaj vec svetujes,kot vidim si gradbenik,samo sorry kot stroka ne bi smel zagovarjat samo jabolk,ker je tudi v klobasah kaj dobrega.
Dobro premisli, kje (od koga) si izvedel, da je zrak najboljši izolator. Meni je tudi zidar rekel, da je paprika boljši od paradajza – torej je to sigurno res in absolutna resnica!
Ljudje, ne verjet vsega vsakomur! Pametuje res lahko vsakdo o vsem, ampak še zdaleč ni rečeno, da ve, kaj in o čem govori!!! Le čevlje sodi naj Kopitar!
Sem ti že dal nasvet – obišči strokovnjaka, ki ti bo razložil osnove gradbene fizike. Jaz tega na forumu ne bom počel – sem ti povedal že več kot dovolj. Vsekakor pa ti zadevo, kakor si si jo zamislil, vroče odsvetujem! Vprašaj magari YTONG-ovce…
Ravno zaradi takih ljudi, ki se na stvari ne spoznajo, obstajajo gradbeni sistemi. Celostne rešitve. Kot je npr. YTONG gradbeni sistem. Vzemi celoto! Če boš le del, boš zelo hitro na slabšem. In za to boš plačal (pre)več!
Pa nauči se brat detajle – nisem zagovarjal niti jabolk niti klobas. Rekel sem le, da je to dvoje včasih res težko (neprimerno) primerjati.
Amen.
Pri vseh aplavzih ki jih je požel Gos, moram žal povedati, da je tudi on “samo še eden” od monogih vernikov, ki fanatično razlagajo tisto, kar jih je njihov pridigar naučil….. Tako kot Ytongovci , ali kdorkoli že….
Pri enem od odgovorov sem namreč zaseldil, da se je dobesedno delal norce iz izjave Pataka, češ da je zrak dober izolator. Kje da je dobil ta podatek, podal primerjavo o zidarju in paradižniku, ni pozabil na poduk o “čevljih in kopitarju”….
Ojej, ojej Gos… Taki stavki postavijo pod vprašaj celotno tvoje pisanje. Zakaj? Ker že v osnovi zanikaš, ne zanikaš, celo zasmehuješ osnovne fizikalne zakonitosti, ki se jih učijo že otroci v osnovni šoli!
Zrak je, takoj za vakuumom, NAJBOLJŠI izolator, ki si ga lahko privošči smrtik!!!!!
In vse obstoječe termoizolacije ki jih uporabljamo v gradbeništvu, temeljijo na najpreprostejšem principu – kako obdržati v materialu čim več zraka (s tem doseči visoko izolativnost), pa da ima material kjub temu uporabno trdnost in ostale kemično/fizikalne lastnosti. Zato sta stiropor in siporex polna zračnih mehurčkov, steklena in mineralna volna imata neskončno zračnih kanalov med vlakni, da ne naštevam še drugih materialov.
Gos, sedaj pa bodi tako agilen, kot si bil do sedaj in priznaj, da si popolnoma brcnil v temo. Edino tako lahko ohraniš svoj obraz pred ljudmi, ki ti verjamejo. Ali pa boš stisnil rep med noge, ali celo poskušal dokazati da uradna fizika laže?
Preden povlečeš še nadaljnje napačne zaključke, naj ti povem, da je moj ‘pridigar’ samo razumevanje gradbene fizike. Ničesar pravzaprav ne prodajam. Razen morda znanja.
Je pa res, da celotno poznavanje ni tako preprosto, da bi ga kazalo razlagati vsakomur, ki ga ne razume, ga zanika ali pa ima samo preveč časa in le provocira po spletnih forumih. Nenazadnje tako kot marsikateri drugi strokovnjaki, tudi sam nimam namena brezplodno razpravljati in zaman razdajati svojega znanja. Vsaj zastonj ne. Zato sem tudi poslal človeka, ki mu grozi, da bo s svojim neznanjem zajebal svojo drago gradnjo, k strokovnjaku. Če mi ne verjame, če bo šel ali ne, če ga bo plačal ali ne – meni je pravzaprav vseeno. Jaz sem ga opozoril. Za več se pa ne čutim odgovornega. Niti ne bom rekel, naj se oglasi meni – ker nočem slišati še očitka, da si le delam reklamo! Zato sem mu ža zadnjič svetoval YTONG strokovnjaka. Ne vem, zakaj se ga tako brani?
Itak pa razumevanje gradbene fizike načeloma niti ni potrebno, če se človek drži (od strokovnjakov!) preizkušenih metod in sistemov gradenj. Tudi sam ne razumem, kako npr. v detajle deluje človekova presnova. Ampak se s tem ne obremenjujem. Vprašam in upoštevam mnenje strokovnjaka. Pač preprosto verjamem, da je nekaj zdravo in to upoštevam. Ni mi pa treba. Samo potem je jamranje neupravičeno!
Kaj pa pravi ‘uradna fizika’? Kaj se učijo otroci v osnovni šoli? Menda se ne učijo prenosa toplote, da bi znali zanikati tako pavšalno trditev, kot je ta, da je zrak najboljši izolator? Pravzaprav je žalostno, da dejansko na šolah resnično take stvari učijo tudi ljudje, ki ne vedo, da je toplotna prevodnost eno, prenos toplote pa drugo!
Verjemi, da bolje kot ti poznam vlogo zraka v toplotnih izolacijah. Ampak pri tem niti slučajno ne gre za enako stvar, kot jo poskuša pri svoji hiši aplicirati Patak, ki je med sabo pomešal vse mogoče fizikalne pojme in rešitve! Ki de facto zanikajo vsesplošno razširjeno trditev, da je zrak najboljši izolator. Pa ne bom tega razlagal v detajle, kajti takim, ki bi jih razumeli, je vse z zelo jasnim (?) in vsem poznanim primerom odgovoril že ‘sh’. Nestrokovnjaki naj se zaboga vprašajo, čemu vendar obstaja toliko zelo različnih toplotnih izolatorjev, če pa je v resnici pravzaprav najboljši zrak? Čemu pod sekundarno kritino sploh dajemo npr. stekleno volno, če pa bi bilo očitno bolje, tako kot za zračni kanal namiguje Patak, uporabiti kar zrak? Ne vem, kako si taki ‘strokovnjaki’ razlagate npr. drago polnjenje sodobnih okenskih stekel z inertnimi plini? In na kakšni osnovi konec koncev taisti ljudje trdijo, da je pa nenazadnje plin v steklih skoraj brez veze, ker na koncu itak uide ven in je notri spet zrak. Hura, veselimo se torej zraka, saj je ja najboljši izolator – končno smo le nadomestili brezvezen drag plin z najboljšim zrakom! Res se mi zdi čudno, kako lahko ljudje prenesejo take kontradiktornosti. Ali zakaj ljudje sploh ‘bašejo’ in tako ali drugače nameščajo toplotno izolacijo kamorkoli. Pravzaprav, zakaj toplotna izolacija sploh obstaja, če pa bi bil zrak boljši? Zato, ker je taka izvedba (z mnogokrat res drago toplotno izolacijo) cenejša – kot nam je namignila Ally, zanesljivo ne! Upam, da se ne bo zdaj spet oglasila in rekla, da je ona govorila le za sistem YTONG, ki da je itak cenejši (in boljši) od variante opeka + izolacija… Menda ni YTONG najcenejši material, med katerega dve plasti je mogoče ‘ujeti’ zrak?!
saj bistvo toplotne izolacije je ravno zrak, ki se ne premika, s tega vidika je najboljši izolator, saj je tervol en sam zrak. če bi bilo v poševno streho spravit 40m3 zraka, ki bi bil popolnoma zrakotesno zaprt in odprt za vlago, potem bi ljudje to delali.
takšni materiali, ki že sami po sebi vsebujejo zrak v samemu sebi, so pa les, siporeks ipd. npr. ena masivna lesena hiša s steno 20cm ima po fizikalni logiki zelo slabe izolativne lastnnosti (ca. 0,6 w/m2K), ampak se v takšnih hišah neprimerno manj pokuri kot v izoliranih nizkoenergetskih tervol hišah. zakaj ne bi potem takem dali 50 cm tervola izolacije in se greli s svečo?
tega energetskemu svetovalcu, ki bi kao moral vsaj kakšno knjigo na to temo prebrat, ne moreš nikakor dopovedat. ljudje še pa vedno mečejo milijone, da lahko 40 jurjev na leto prišparajo.
da je v takih hišah ponaavdi precej zatohlo, pa smo že vsi opazili. važno, da paroblabla stena vlago ven vleče, pa smo vsi srečni.:)