itong-slabe lastnosti
Ma ni slišat kakšnih slabih stvari. Uporablja se ga ogromno, če hočeš v steno kaj zavrtat ne rabiš malo manj kot minomet, da izvrtaš pravo luknjo na pravem mestu, dve toni na en “šrauf” pa tudi ne obesiš. Izolacija, je dobra, ne vem za kakšno tako slabo stran, da bi ti gradnjo z njim lahko odsvetoval. No morda se motim, naj me kdo poduči!
Seveda je to stvar odločitve in pravilne izvedbe. Mi imamo 30 cigla + 10 izolacije, sosedje pa 30 ytong. Hiši sta sicer zelo podobni. Le da pri njih poleti ni za zdržat. Notri, seveda. Seveda veliko vpliva tudi to, kako senčiš okna.
Sosedom je sicer žal, da niso dali čez še izolacije, saj je to pri ceni fasade minimalen strošek glede na vse ostalo.
Razlike v kurjavi pa niso primerljive, ker oni kurijo na 19 mi pa na 24.
Sicer nisem neka strašna poznavalka, vendar, kolikor vem, nizkoenergijskih hiš ne zidajo iz porobetona, ker bi morale biti predebele. To tudi nekaj pove o izolativnosti 30cm zidov. Ampak, poudarjam, nisem se v to poglabljala.
Zidovi niso edina stvar, ki vpliva na izolativnost hiše. Pomembna je tudi izolacija strehe, okna, vrata, toplotni mostovi, lega hiše….
Da ne bom pametovala:
“YTONG zidni bloki imajo vrednost lambda 0,13-0,16 W/mK. S tem dosežejo U-vrednost zidu 0,42 W/m2K že pri debelini zidu 30 cm, ter vrednost 0,30 pri debelini 40 cm. Že z enoslojnim zidom deb. 30 cm zadostimo kriterijem o toplotni zaščiti v stavbah, za doseganje optimalnih prihrankov zaradi vse dražje energije za ogrevanje in ohlajevanje je optimalna rešitev zunanji zid iz termoblokov, deb. 36,5, oz. 40 cm. Iste vrednosti da opečni zid deb. 38 cm s 6 cm dodatne toplotne izolacije ali opečni zid deb. 30 cm z 10 cm dodatne toplotne izolacije.”
Torej mora biti vzrok, da je pri sosedih poleti nevzdržno, kje drugje. Sicer pa dandanes večina uporablja zidake 36 cm, ki kot rečeno, ustrezajo glede izolativnosti opečnemu zidu 30 cm + 10 cm izolacije.
Če jim je žal, lahko pri prvi obnovi fasade to storijo. Nič ni izgubljenega.
Mi imamo tudi ytong 30 cm (nam je žal, da nimamo 36), a ni nevzdržno. Imamo sicer dve klimi, a tiste v pritličju letos tudi v najhujši vročini ni bilo potrebno prižgati, saj ni prišlo nad 25, v mansardi pa smo jo seveda uporabljali. Vendar imamo mi kvalitetna okna, ki so tudi zasenčena in 15 cm izolacije na podstrešju. Kurimo pa na plin in porabimo za 150 tisoč plina na leto za ogrevanje 150 m2 (ogrevamo dnevne prostore na 24, spalnice na 21). Skratka, bilo bi lahko še boljše, če bi bili zidaki 36 cm, a tudi sedaj smo zadovoljni.
Ljudje, naučite se brati med vrsticami. Res je, Xella ima prav – za zadostitev (trenutnim) predpisom dodatna izolacija na YTONG (zaenkrat še) ni potrebna.
Ampak kaj so predpisi? To je minimum, ki je določen s strani države, da se drži nek nivo. Da se pač ne dela preživetih, nevarnih in potratnih skrpucal.
Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj je toliko govora o tovrstnih predpisih, saj je menda ja vsak investitor, ki sebi gradi hišo, zainteresiran, da si bo zgradil kar najboljšo. In ravno tu je hakeljc – praktično vsi investitorji, ki ne gradijo zase ampak za nadaljno prodajo, pa vse gradijo na mejo predpisov. Le zakaj bi vložili v svoj projekt več denarja, kot je potrebno. Saj zato ne bodo zanj dobili nič več. Ljudje (kupci) žal praviloma niso za več pripravljeni plačevati več. In zgledi vlečejo. In potem kar naenkrat vsi delajo enako, brez da bi v resnici vedeli zakaj. Saj tako delajo tudi ‘strokovnjaki’! Hehe, delajo že, samo ne zase. In ob tem spraševati YTONG-ovce ali če hočete Porothermovce, kaj je dobro, je brez veze! Menda ne moreš pričakovati, da ti bo nekdo, ki si od tebe obeta denar, povedal kaj takega, kar te bo morda odvrnilo od nakupa njegovega proizvoda. Halo?!? Normalno je, da bo vsak svojega konja hvalil, saj mu ta konj ja daje kruh. Nihče si zavestno ne bo žagal veje, na kateri sedi.
Za tovrstno oceno oz. primerjavo je zato potrebno vprašati neodvisno ‘tretje’ mnenje, ki ni obremenjeno s primerom. Zato se je pravočasno potrebno pozanimati o teh stvareh – kaj npr. pravijo prepisi, kaj pravi YTONG, kaj Porotherm, kaj pomeni U, kaj pomeni zid brez toplotne izolacije, kaj sploh je izolacija, kaj sploh pomeni gradbeni sistem, kakšne so razlike med njimi, kaj je poleg že naštetega še pomembno pri zagotavljanju ugodja v prostoru. Na koncu pa pridemo še do ekonomike in do tega, koliko kakšna stvar stane. In glede na vse našteto, je šele potrebna ocena, za kaj smo pripravljeni odšteti toliko in toliko denarja. V praksi se tako izkaže, da ljudje delajo vse preveč na pamet. Zmešajo v en kup (dobre in/ali po možnosti poceni) izkušnje petih sosedov in znancev in mislijo, da bo stvar dobra. Pa to ne gre! Pri takih stvareh, kot je hiša, stvari niso tako preproste. So bolj kompleksne. So povezane med sabo. In če ena delna rešitev morda ustreza enemu, še zdaleč ni nujno, da ustreza kar vsakomur. Zato ni ene in za vse najboljše rešitve!
In če se še bolj konkretno dotaknem YTONGA. Gre za sistem, ki ga je potrebno obravnavati kot celoto. In kot tak res ni predviden za namestitev dodatne izolacije. Zato, je Xella tudi ne ponuja – ker pač ne sodi v njihov sistem. Zato tudi ne nudijo nobenih garancij zanjo. In če ste zadovoljni z YTONG-om kot gradbenim sistemom, takim, kot je, potem je v redu. Res zadošča predpisom, to pa je bolj ali manj tudi vse. Kdor pa bi rad zadevo malo nadgradil (beri: sistem npr. dodatno izoliral, čeprav za to ni bil predviden) in npr. posegel v energetsko resnično varčno področje, naj se pa zaveda, da sega v področje, ki ga proizvajalec ni predvidel in zato zanj ne prevzema nobenih garancij. Ne strokovnih in ne cenovnih! In predvsem slednjega se je treba zavedati. Izoliran YTONG je noro draga ‘rešitev’, kar se zdi za rešitev, ki sploh nima nobene strokovne garancije, avanturizem brez primere oz. očiten dokaz, kako Slovenci brezglavo ‘načrtujemo’ svoj domek!
In da ne bodo YTONG-ovci preveč užaljeni, praktično povsem enako velja za Porotherm. Tudi oni radi kažejo energetsko izkaznico za svojo poslovno stavbo in hvalijo svoj sistem, ne povedo pa, kako bi izpadla podobna aplikacija na eni enodružinski hiši, kakšen rezultat bi dosegla in predvsem, koliko bi to stalo!
Ko torej načrtujete hišo s svojim projektantom, zahtevajte od njega, da vam izračuna tudi take stvari, kot je npr. poraba energije za ogrevanje. In vam ne bo treba spraševati proizvajalcev oz. trgovcev, če je njihova rešitev dobra in kaj ji še manjka, da bo npr. ustrezala predpisom. Slednjim bo že hitro ustrezala, bolj pomembno je, ali bo tudi vam! Mimogrede boste imeli dobro primerjavo enega sistema z drugim in tretjim. Zraven le še pridobite konkretne ponudbe za ceno sistema in odločitev, potem, ko boste natančno vedeli, kaj želite, bo otročje lahka. Tako se boste 100% izognili temu, da boste že globoko v gradnji, vi pa še kar ne boste vedeli, kako boste hišo dokončali, jo boste izolirali ali ne. S tem ali onim materialom, ipd…
Nam svetuješ, naj se naučimo brati med vrsticami, kaj, ko bi ti bral vsaj vrstice?
Spodaj sem pripela linke z izračuni – vse to, kar ti svetuješ, je že zdavnaj izračunano, tako da projektant ne odkrije nič novega.
Že zdavnaj je torej izračunano, da z YTONG zidnmi bloki deb. 36 cm dosežemo enako izolativnost kot z opečnim zidom deb. 30 cm z 10 cm dodatne toplotne izolacije.
Edina meni znana pomembnejša slaba lastnost porobetona je, da ima zelo majhno maso. Majhna masa pa ima naslednji značilnosti:
– Lahek zid ima zelo zelo majhno termično vztrajnost. Kar pomeni, da skoraj ne akumulira toplote. Če pozmi odpreš okna, se prostor takoj shladi, ker ni zaloge toplote v zidovih. Če poleti odpiraš okna, se prostor takoj segreje, ker ni hladnejše mase zidu. Zaradi omenjenih naglih temperaturnih skokov v posameznih sobah ima kvalitetno centralno ogrevanje (tako z velikim izkoristkom) obilo težav, oziroma pogosteje prehaja v nevarčen režim kurjenja.
– Prehod zvoka, predvsem basov, ki nosijo večino energije zvoka (in so zato najbolj moteči), adekvatno dušijo samo zidovi z veliko maso.
Saj, ravno to je problem. 30 cm zidu in 10 cm izolacije je že danes skoraj malo premalo. Če bi si jaz gradil hišo danes, se pod zidom debeline 30 in izolacije čez 20 cm sploh nebi pogovarjal. Verjetno pa bi se odločil kar za klinker fasado. Res je draga rešitev, ki pa se definitivno splača na dolgi rok pri rastočih cenah energentov.
Sorry ma ta clanek se mi zdi zelo,zelo slab.Zakaj??Veliko pises ne podas pa niti enega argumenta ,ne dobrega ,ne slabega ,samo cel sistem ytonga in tudi phoroterma grajas.Ce ze grajas(tipicna slovenska navada)povej kaj je slabo.Npr.meni se zelo slaba lastnost zdi malta med vrstami pri kl.gradnji.To je zelo velik prevodnik mraza kot toplote.Ali balkon pri klas.gradnji,ker se beton zarlva v hiso(plosco)in je to velik toplotni most,in veliko ljudi ne razmislja kako ga bodo resili…Pa se kaj bi se naslo.Zato sva se z zeno odlocila da bova zidala z ytongom.In ena od dobrih lastnosti ytonga ni potrebno cakati tako dolgo, kot pri opeka-beton gradnji,da se posusi,saj se porabi veliko manj vode…..Pa se je dobrih lastnosti ma je bilo ze veliko napisanega in ne bi ponavljal….Ce te zanima ti lahko se in se nastejem.
V kaki hisi pa ti zivis,gos?
Očitno zelo površno bereš oziroma ničesar ne razumeš.
Slabost je predvsem v dejstvu, da sistem (tak, kot je predviden in cenovno vsaj približno konkurenčen) nudi preslabo skupno toplotno prehodnost. Tja do 0,3 W/m2K še seže in to je to. Več gre pa le z dodano izolacijo, to pa je natanko tisto, česar se že a priori ponudniki tega sistema otepajo in razlagajo, kako je to odveč, brez veze, drago, ipd… V bistvu gre za to, da se dodana toplotna izolacija in sistem s takimi ali drugačnimi termo bloki brez izolacije med sabo izključujeta. Zato je največja neumnost in metanje denarja stran, kombinacija obojega – najprej drago plačaš zidak, da ti ga kao ne bo treba izolirati (in naj bi pri tem prihranil – vsaj to ti prej prodajajo kot prednost), potem pa na koncu ugotoviš, da pa to kljub vsemu ni posebno dobra rešitev v termo izolacijskem smislu, ga pa še dodatno izoliraš. In si vrgel praktično ves denar za dražji cegu proč! Za nameček imaš pa probleme z dilemo, kako stvar sploh izolirati, kajti prave rešitve ni, ker je proizvajalec niti ni predvidel, oziroma ti zaradi difuzijskih težav (veš, kaj to je, Patak?) preostane le izvedba najdražje (prezračevane) fasade. Ki pa je ravno zaradi cene in dimenzij (zid potem kmalu rata debel 60+ cm) v praksi nihče na dela. Zato ponavljam – komur ustreza sistem tak, kot je v celoti, je v redu. Naj ga ima. Ni slab (v primerjavi s hišami, v katerih še dandanes Slovenci večinoma živimo), še zdaleč pa ni tako dober, kot bi nam ga radi njegovi proizvajalci in prodajalci prikazali! In kdor se odloči zanj, naj se le zaveda, da pravzaprav v toplotno izolacijskem smislu ni nič kaj posebnega in da so korekcije vsaj (pre)drage če že ne kaj drugega…!
Malta med zidaki pri zunanji izolaciji sploh ni noben faktor. Kdor je že kdaj videl kakšen termoposnetek bo to točno vedel (in itak je logično). Kdor ga ni, naj pa ne govori smešnih neumnosti oz. naj se raje da podučiti. In za tole o balkonu velja podobno. Kje pa piše, da balkon naredi tako, kot so ga naši očetje? Jaz že 5 let promoviram in razlagam, kakšna je prava rešitev zanj (če ga pač nekdo hoče imeti), pa je to zelo težko dopovedati tako investitorjem kot tudi izvajalcem. Lepo, da ti razmišljaš o kakovostni rešitvi tega detajla. Me pa zanima, kakšna je ta YTONGova rešitev. Moja je npr. izolacijska košara. Da je to prava rešitev, dokazuje uporaba takih košar celo pri pasivnih hišah, kjer je vsak toplotni most večji od 0,01 W/mK prepovedan. Mi torej lahko poveš, kakšno vrednost linijskega toplotnega mostu dosega tvoja rešitev?