Sem Katja iz okolice Slovenske Bistrice, stara sem 17 let. Izobražujem se v smeri Tehnik/tehnica varovanja. Počitniško delo za mojo izobrazbo je zelo težko najti,zato me zanima ali so kakšne koli ponudbe (ne le v moji smeri izobrazbe) v okolici Slovenske Bistrice-Slovenskih Konjic? Za prevoz do delovnega mesta je poskrbljeno.
Ps. Iščem počitniško delo v mesesecu avgustu.

Hvala za vaš odziv.

Kontakt: [email protected]

Lep pozdrav vsem.sem 23 letnica z dokoncano 3letno administrativo solo. Poskusila sem ze vse da bi dobila delo, nazalost izpita nimam ker preprosto ne dobim dela.poprijela bi za vsako delo!imam izkusnje pri delu na kmetiji, prostovoljni pomoci pri rallyju ajdovscina,idrija itd.,delu s strankami,telefoniranjem v italijanscini,delom v knjiznici… Izkusnje mam,izpita nimam,sm postena in vse pa niti odgovora ne dobim nazaj. Kaj nej nrdim? Res ne pomaga ne klicat me pisat pa tud ne da kr prids mimo…res mi je tezko,partner ima malo placo in smo tri clanska druzina ki zivi pri partnerjevem ocetu…radi bi se preselili na svoje.skratka rada bi dobila zaposlitev ki bi nam lahko olajsala zivljenje…kaksen predlog?

Morda lahko poskusite tule:

http://www.zagrabipriloznost.si/?u=695030

Ni vedno prava rešitev le delo za nedoločen čas. Če bi rad kaj zaslužil poiglej spodnjo povezavo:
http://www.zagrabipriloznost.si/?u=697927

Sem Polona stara 40 let doma v okolici Maribora .Nudim čiščenje ,likanje in ostala hišna opravila ,sem zanesljiva in natančna in poštena ter delo zele dobro poznam in ga tudi dobro naredim. Delo lahko opravljam v Mariboru ali okolice Maribora ce me pa potrebujete tudi drugje naokoli mi pa tud ne bo problem.
Če potrebujete pomoč me lahko pokličete na 051 684 285!!

lp.Polona

Iščem sodelavca/ko , ki je pripravljen/na delati z ljudmi, ki so potrebni pomoči,
za vse kontakt 040 322-658.Samo resni, ki želijo delo.

Lp.

Vse, ki vas zanima dodatno delo, brez obveznosti in pogojev.
Več na http://www.banex.si
Direktna prodaja čistil in čistilnih pripomočkov – najceneje v Sloveniji!

Lep pozdrav,
Banex.

Čeprav se na veliko govori in piše, da je trend pri zaposlovanju osebni stik, so moje izkušnje enake, kot pri sogovorniku. Do delodajalca sploh ne pridem ali pa me zavrnejo z “napišite prošnjo”. Problem trga dela je zasičenost z univerzitetno izobraženimi družboslovci, med katere sodim tudi sama. 20,25 let nazaj pa sem delo dobila izključno z osebnim stikom, torej da sem se odpravila k delodajalcu in zaprosila za pogovor. Sedaj se vsi skrivajo za prošnjami. Morda je situacija drugačna za kvalificirane ali nekvalificirane delavce, ampak glede na to, da sem sosedu s srednjo šolo (skrajšan program) dobro leto in pol pisala prošnje, a brez uspeha, sedaj pa je zaposlitev dobil dobesedno preko zveze, po letu in pol, to veliko pove. Tudi prej so bile zaposlitve izključno preko zveze (za določen čas, za subvencionirana delovna mesta, kjer se je zaposlitev iztekla po izteku subvencije).

Problem visoko izobraženih je tudi njihova prekvalificiranost, kar so vsaj meni odkrito povedali, da sem previsoko izobražena in me zato ne bodo zaposlili. Ker se mi je to nekajkrat pripetilo, sedaj pač zamolčim dejansko izobrazbo, čeprav se mi to ne zdi korektno do bodočega delodajalca, če bi me kdo slučajno povabil na razgovor in na samem razgovoru na direktno vprašanje bi pač povedala resnico. Verjetno sebi v škodo.

A tako pač je, vsakdo se skuša znajti, kot ve in zna.

Prejšnji mesec sem naokoli poslala natanko 96 prošenj na jebenih predpisanih obrazcih, ena prošnja je vsebovala, skupaj s CV-jem, 22 strani. Luštno, ne? Ti vzame posamezna tudi po pol dneva.

Tukaj te pa moram “okregat” !!

Višina plače je še kako pomembna in res ne vidim v čem je problem, če kandidat sproži na (prvem) razgovoru tudi to vprašanje. Saj vsi delamo za denar in to nam je glavno vodilo pri izbiri delodajalca.
Se pa na nek način strinjam, da je “higienično” prav, da se načne pogovor o plači šele potem, ko je bilo predstavljeno delo, ki ga je potrebno opraviti. Torej najprej: kaj je potrebno delati, koliko je potrebno delati (časovno, normativi), kako je potrebno delati, … šele potem prideta na vrsto “nagrada” ter metode merjenja uspešnosti.

Naj še omenim, da mene kot potencialnega iskalca nove zaposlitve, zelo moti, kadar delodajalec “slepomiši” okrog plače in še posebej okrog variabilnega dela za uspešnost.[/quote]

Tu se moram strinjati z vami, kajti pri zaposlitvi gre za to, da imaš na eni strani prodajalca delovne sile, znanja in izkušenj, na drugi pa kupca taistega. Oba skleneta pogodbo, v kateri se dogovorita kje, kako in za kakšno ceno se bo to razmerje odvijalo. Zato se mi zdi skrajno neresno nekoga odkloniti zato, ker sprašuje po plači. Zaposlitev namreč ni in ne bi smela biti socialna služba, temveč je jasen dogovor obeh strani, ki sta ga obe strani dolžni tudi spoštovati skladno s pisnim dogovorom.

Gospa mi je sicer všeč, zdi se, da iztopa iz standardnih okvirjev, takšni ljudje so ponavadi inovativni in uspešni. A vendarle mora razumeti tudi osebo na drugi strani. Pri nas je zaposlitev tako težko dobiti, ljudje pa želijo in morajo preživeti, da je optimistično pričakovati, da bodo na razgovore hodili samozaverovani, samozavestni ljudje. Če meni delodajalec napoti strupeno bodico, mi s tem pokaže, da ne misli spoštovati podpisanih zavez v pogodbi o zaposlitvi in da z ljudmi dela slabo. Kdor je doživel mobbing (preživi ga malokdo, rane so prehude, človek po mobingu nikoli več ni, kar je bil pred tem in ta sprememba zna biti trajna brez ustrezne pomoči), ve, kako takšen odnos vpliva na zdravje in uniči človeka do konca. Za to, da spremlja, ali se na razgovoru oseba odziva netipično, pa gospe dam plus. Vendar lahko do takšne presoje kandidata pride tudi z drugimi metodami. Ustrahovanje je oblika nasilja, tudi ta pikre so verbalno nasilje, verbalno nasilje pa lahko pusti enake posledice kot “fizično”, res ti ne polomi kosti, a enako ali še huje boli. Nasilje pa nikoli ni primerno in ni dobro. Dober vodja je tisti, ki ima dobre delavce. Slabi vodja je tisti, ki ima slabe delavce. In to je to.

Pohvala. In zakaj se izogibate napotenih preko zavoda? Saj so iskalci zaposlitve, tako kot vsi drugi. Čez čas obupajo, saj socialni transfer ne omogoča preživetja, in potem niso več na zavodu. Gre samo za to, ali so registrirani kot iskalci zaposlitve ali ne.

Plača nikakor ni nagrada, temveč je cena dela, ki jo je delojemalec prodal na trgu dela delodajalcu. Nagrada so bonitete in stimulacije za opravljeno delo izven tega dogovorjenega okvirja, ki ima pač svojo ceno. Cena, pogoji dela in trajanje zaposlitve pa se določijo s pogodbo o zaposlitvi.

Ponovno: delodajalec ni božiček, samaritan ali socialna služba. Je kupec delovne sile, znanja in izkušenj. Delojemalec pa je prodajalec ta istega. Tržno razmerje se odvija na trgu dela. Ko bo vsem nam to bolj jasno, bomo tudi znali zaposlitev dojemati kot profesionalni odnos, v katerem imata obe strani pravico in dolžnost pričakovati izpolnitev tistega, k čemu sta se zavezali. Če je več, sledijo nagrade. Nagrade služijo motiviranosti zaposlenega, da bo še bolje delal. Na kratek rok so za delodajalca strošek, na dolg rok pa si za mali denar s tem kupite zlato. To je treba razumeti. Delodajalec, ki tega razmerja ne razume, po mojem ni dovolj zrel za izvajanje te funkcije. Enako delojemalec, če meni, da mu ni treba izpolniti prevzetih obvez. Toda obveze so za obe strani, ne le za eno. Zato pa to je prostovoljno razmerje, ki se prostovoljno zveže ali razveže.

Spoštovana gospa, popolnoma vas razumem in sočustvujem z vami. Tudi sama imam podobno izkušnjo. Sem namreč deloholik, za delodajalca vsak dan brez izjeme oddelam dve neplačani dodatni uri, vedno dosežem in presežem začrtane rezultate, a sedaj, ko se mi po 10-ih letih izteka zaposlitev, z mano niti ne spregovorijo, nihče se ne zahvali in seveda sem prva na vrsti, ki ji ni ponujeno podaljšanje pogodbe o zaposlitvi. Je pa ponujeno sodelavkam, ki v službo pridejo točno ob osmih in jo zapustijo točno ob štirih, torej niti minute čez delovni čas, rezultati pa niso važni, saj je važnejše prilizovanje šefu, kot rezutat, za katerega ne odgovarja ne šef ne zaposleni. Razen, če gre za tiste, ki delajo namesto drugih – takrat je vse pomembno, pa naj bo, jaz s tem nimam problema, pri nas doma smo ponotranjili protestantsko etiko, ko gre za delo (ne, nismo protestanti), to, kar si zadaš, opraviš in pika. A izkoriščanje je v teh 10-ih letih šlo čez meje, zaradi hude izčrpanosti sem morala kar nekajkrat na bolniško. So bili dnevi, ko preprosto nisem več zmogla vstati iz postelje in sem vstala po treh, štirih dneh, vmes sem hodila zgolj na potrebo, še jedla nisem, niti se umila, prav sram me je, a nisem imela moči. V službi pa sovraštvo in ljubosumje ostalih luftark in hud mobbing, ki mu ni bilo ne konca ne kraja. Karkoli sem naredila, nič ni bilo prav. V teh letih sem izgubila samozavest, ubili so vso energijo v meni, ubili so mi dušo. Judje verjamejo, da kdor ubije človeka, ubije ves svet. A če ubiješ dušo, prav tako ubiješ človeka – sama sem se spremenila iz nasmejane in vedre osebe v čisto žalost, izčrpanost in samotarko. Kar sodelavke ne morejo nehati obrekovati, češ da razširjam negativno energijo. Skušam jim dopovedati, da smo ljudje zrcala, da zrcalimo druge, a ne razumejo, njihova funkcionalna pismenost je na dnu, empatije pa sploh ne premorejo. Jaz, jaz, jaz – samo to slišim, trg egov, ki se naslaja nad tujo nesrečo. A veste kako se veselijo, ker bomo nekateri ob vse. Prav veselijo se in naslajajo, ob tem človeka še sadistično ponižujejo. Ljudje so postali zveri. Pozabite na vero v ljudi, v fair play, v upanje, da so ljudje vseeno ljudje. Niso. Želim pa vam, da bi se vsaj od znotraj ojačali, da ne bi trpeli in bili razočarani, saj boste le tako preživeli. Meni žal ni uspelo, v zadnjih 10-ih letih so me popolnoma uničili. Opazila sem, da v delovnih sredinah sovražijo pametne in sposobne ljudi, ker tiste manj sposobne ogrožajo. Pa vam moram povedati, da to opažam pri generaciji, ki je sedaj stara do 35 let, sam egoizem, izkoriščanje in zloba. Je to generacija Y? Sami patološki narcisi? In kam gremo, če delovno okolje obvladujejo ljudje brez čuta do sočloveka, ki na sočloveka gledajo zgolj kot na sredstvo za izkoriščanje? Niso grozni le delodajalci, grozni so tudi zaposleni, verjemite .

Nemesis_, PEPELKA,

če vaju zanima delo pri podjetju, ki daje prednost in poudarek na ljudi ter s sodelavci, ki si jih izbiraš sam, ki so vsi podobno misleči, kot ti in kjer si lahko 4x nagrajen za eno in isto delo, kjer je služba dedna v primeru (bognedaj) smrti, kjer ni nobenih začetnih investicij in kjer se da zelo lepo poskrbeti za svojo penzijo, sem na voljo na: [email protected].
Seveda, ne obljubljam hitrih zaslužkov in “brezdelja”. Najverjetneje eno težjih del, ker moraš primarno delati na sebi, je pa zato eno od najbolj nagrajujočih. Naše poslanstvo pa je pomagati ljudem do boljšega zdravja in/ali prihodnosti. Več na http://www.forever.si.

Želim vama, da se vama življenje čimprej obrne na bolje!

Lep pozdrav,

Matic Bigec

Pozdravljeni,

sem 36 letna iskalka nove zaposlitve. Imam visokošolsko družboslovno smer izobrazbe.
Iščem zaposlitev na področju prodaje in marketinga. Imam dobre komunikacijske veščine, hitro vzpostavim stik z ljudmi, delati z ljudmi mi je v veselje.
V podjetju, kjer sem trenutno zaposlena ne vidim možnosti napredovanja. Podjetje je v zadnjem letu odpustilo tudi že veliko zaposlenih, prav tako pa je odpuščanje predvideno tudi v novem koledarske letu.

Sem hitro učljiva, vajena trdega dela in doseganja zastavljenih planov.

Kontaktirante me lahko na e mail naslov [email protected]

Slika se ne daje zraven, ker to ni relevanten podatek; kako izgledaš. Drugo je pri fizičnem kontaktu, kjer pač ne moreš drugače. Sicer se pa slike ne daje zraven, ker ni primerljivosti potem med ponudbami ki imajo sliko intistimi , ki je nimajo. To so nepisana pravila.
Ko se še sam iskal službo, sem si definiral, kaj bi počel in izbral podjetje, kjer bi to počel. Raziskal spletno stran, vizijo in vrednote podjetja. Vse to primerjal z lastnim načinom razmišljanja, znanji in izkušnjami. Potem pa na vrat na nos potrkat na oddelek, kjer sem si želel delat. Ponudil sem jim, da delam 3 mesece po 4 ure zastonj!!!!. DSa se naučim, dokažem spoznam….če me po tem času ne bodo zaposlili, gremo dalje. Verjemite, da taki ponudbi težko kateri delodajalec reče ne. Danes pa iskalce zanima, višina plače, dopust, osebni avto….itd. treba se je postavit v vlogo zaposlovalca in prilagoditi svojo ponudbo njegovim pričakovnjem.
Peter

Vsi ki iščete službo, predlagam da se javite na razpis za svetovalca za električno oenergijo; in to čimprej, da dobite dober rajon. Potem pa samo od vrat do vrat, pa naročila zbirat; itak bodoi vsi za saj jim ponujaš MANJŠI RAČUN !!!! Jaz imamslužbo, ampak ko sen videl oglas, bi se sicer takoj javil, ker se mi zdi da tudi zaslužki niso slabi.
http://med.over.net/svetovalec-za-elektricno-energijo/

Pozdravljeni,

pa da se še jaz priklopim vaši »debati«, star se 24 let, na zavodu prijavljen že eno leto in iščem zaposlitev vendar neuspešno.

No ja, pa kaj, to še nič ni boste rekli, saj si še mlad jo boš že dobil. No upam, da bo res tako, vendar ima problem, saj takoj, ko preberejo mojo prošnjo, me zavrnejo z obrazložitvijo, da nimajo takega delovnega mesta, ki bi meni ustrezal in da mi želijo vse dobro naprej.

Zakaj?? Ker sem invalid in sicer slep, tako imam zapisano v odločbi, ampak jaz imam še vedno vid, ki ga s pridom uporabljam. Rad bi delal, bil samostojen, ne pa odvisen od staršev. Rad bi delal, ne glede ali bi to bila pisarniška dela za računalnikom ali pa dela za tekočim trakom, samo, da bi bil vklopljen v družbo in imel odgovornost, ne pa da bi sameval doma, saj me je groza, ker leta hitro minejo, jaz pa bom kot zapečkar ostal doma v sobi.

Ja pa da ne boste mislili, da se sam sebi smilim, ni tako, se ukvarjam s športom, hodim na tekmovanja in sem na tem področju tudi uspešen (showdown), vendar bi rad bil vklopljen v družbo in delal, ampak moje delavnosti, vztrajnosti in sposobnosti ne morem dokazati delodajalcu, ker mi ne dajo priložnosti, da se dokažem.

Problem je res zaposljivost, saj mi je čisto jasno, da tudi drugi, ki so zdravi ne dobijo zaposlitve, vidim pri sestri, ki je zdrava, stara 28 let, mamica enega otroka, napisala že ogromno prošenj, pa tudi odgovorov ne dobi, no, jaz se moram pa pohvaliti, da mi le te »pošljejo«. Kakor koli, upam oz. vem, da bo prišel čas, ko bom dobil tudi jaz svojo priložnost.

Vsem iskalcem zaposlitve in tudi tistim, ki slučajno zaidejo na to stran, vesele novoletne praznike in veliko sreče pri iskanju zaposlitve v naslednjem letu.

p.s. upam, da nisem bil predolg

Pozdravljeni,

Pa da se še jaz priklopim vaši »debati«, star se 24 let, na zavodu prijavljen že eno leto in iščem zaposlitev vendar neuspešno.

No ja, pa kaj, to še nič ni boste rekli, saj si še mlad jo boš že dobil. No upam, da bo res tako, vendar imam problem, saj takoj, ko preberejo mojo prošnjo, me zavrnejo z obrazložitvijo, da nimajo takega delovnega mesta, ki bi meni ustrezal in da mi želijo vse dobro naprej.

Zakaj?? Ker sem invalid in sicer slep, tako imam zapisano v odločbi, ampak jaz imam še vedno vid, ki ga s pridom uporabljam. Rad bi delal, bil samostojen, ne pa odvisen od staršev. Rad bi delal, ne glede ali bi to bila pisarniška dela za računalnikom ali pa dela za tekočim trakom, samo, da bi bil vklopljen v družbo in imel odgovornost, ne pa da bi sameval doma, saj me je groza, ker leta hitro minejo, jaz pa bom kot zapečkar ostal doma v sobi.

Ja pa da ne boste mislili, da se sam sebi smilim, ni tako, se ukvarjam s športom, hodim na tekmovanja in sem na tem področju tudi uspešen (showdown), vendar bi rad bil vklopljen v družbo in delal, ampak moje delavnosti, vztrajnosti in sposobnosti ne morem dokazati delodajalcu, ker mi ne dajo priložnosti, da se dokažem.

Problem je res zaposljivost, saj mi je čisto jasno, da tudi drugi, ki so zdravi ne dobijo zaposlitve, vidim pri sestri, ki je zdrava, stara 28 let, mamica enega otroka, napisala že ogromno prošenj, pa tudi odgovorov ne dobi, no, jaz se moram pa pohvaliti, da mi le te »pošljejo«. Kakor koli, upam oz. vem, da bo prišel čas, ko bom dobil tudi jaz svojo priložnost.

Vsem iskalcem zaposlitve in tudi tistim, ki slučajno zaidejo na to stran, vesele novoletne praznike in veliko sreče pri iskanju zaposlitve v naslednjem letu.

p.s. upam, da nisem bil predolg

Zdravo!!

Iščem službo okolica Maribora ( čistilka, pomočnica v kuhinji, pomivalka posode, bilokaj ), če kdo kaj rabi me naj prosim kontaktira na telefonsko stevilko: 051 684 285 …. čistim pa tudi po domovih okolica Maribora če rabi kdo da mu počistim bilokaj ali kaj postorim me naj kontaktira na mojo telefonsko številko in se lahko dogovorimo…

lp.Polona

Vem, da mogoče to ni primerna stran, vendar bi kljub temu z vami delila izkušnjo pri iskanju zaposlitve, ker sem po dolgem času danes res bila skoraj prepričana, da mi je uspelo najti želeno zaposlitev. Poslala sem nekaj prošenj na slepo in dobila povabilo na razgovor v hotelu(delodajalec naj ostane anonimen). Ponujena mi je bila dvodnevna “proba” na recepciji, na kar sem seveda pristala in bila navdušena nad delom in sproščenostjo zaposlenih ter tudi nadrejenih. To sem tudi izrazila kar nekajkrat skupaj s tem, da mi tudi občasno delo v strežbi ne bi predstavljalo težav. Po tednu dni sem pričakovala odgovor, od mene so nato želeli še da imam probo v strežbi.Sepravi, morala sem iti 3x nazaj, da sem pokazala svoj velik in neutrudljivi interes za delo.Meni se je to že malce vleklo ker sem vmes dobila še eno ponudbo in sem tudi povedala da se mi rahlo mudi ter da bi rada vedela odgovor.Kot sem rekla mi strežba ni problem, toda ne bi rada tam “obstala”, kar sem tudi nič hudega sluteča povedala natakarju. Samoiniciativnost sem pokazala s tem da sem sama skuhala kavice, napolnila hladilnike, pomagala pri strežbi kosila, spulirala pribor, ga pospravila in postregla nekaj strank.seveda sem bila malce izgubljena, na prvi dan s tem da me nihče ni usmerjal in še sama nisem vedela ali delam pravilno.danes pa dobim klic, da sem se baje pritoževala nad delom in da odziv ni bil pozitiven in da se mi zahvaljujejo, ter da so drugi kandidati boljši. Bila sem šokirana in mi resnično ni jasno kaj sem naredila narobe?delite še vi malce vaše izkušnje ker imam občutek, da nisem edina, preplavilo me je eno samo razočaranje in žalost.