Iskanje službe – nadaljevanje
Prosim samo nekaj
Mene so tako vabila na ogromno razgovorov in nevem kaj še vse. V vsak krog nas je prišlo manj, na koncu pa n šlo čez.
Ali delodajalci res ne razumete kako dragocen je čas človeka, ki išče službo?????
Na koncu razgovora mi pove, da nas je okoli 7o. Mislim….enostavno ne razumem. Aja pa ne govorimo o nekih hudih delih , ampak o delu prodajalca.
Takrat sem bila takooooo jezna, da sem mislila, da bom gospe nekaj odbila, resno! Pa sem vse skupaj požrla, se nasmehnila in šla. V glavi je pa vrelo!!!!
Priporočam vam obisk spletne strani: http://www.chance-to-change.com
Team Unlimited ponujamo možnost za priložnost prav vsem ….
Če se pogovarjamo o plači do 900 eur je itak prvo vprašanje koliko je plača.O tem ni dvoma kaj vam delodajalcem ni jasno.
Če se pa pogovarjamo o plači nad 900 eur je pa potem prvo kaj se dela potem pa kolk je plača.
Mal se zresnite iz plačami ala 600-700eur pa ful zahtevat za ta denar.
Na koncu boste morali sami začet delati ker očitno ne vidite da vam vse čez mejo beži.
všeč mi je ta forum, zato sem sklenila, da se še sama oglasim in povem svojo izkušnjo glede iskanja zaposlitve oz. dela. Pred kakimi osmimi meseci sem izgubila zaposlitev skupaj še z nekaj sodelavci. Delala sem na vodstvenem položaju, pa čeprav imam samo V. stopnjo izobrazbe. Ko sedaj prebiram ta forum s strani delodajalcev in iskalcev zaposlitve, se moram včasih tudi rahlo nasmehniti, posebno takrat, ko delodajalec napiše,da je njegovim delavcem izpod časti prijeti za metlo in počistiti za seboj. Nisem delala pri prijaznem delodajalcu, ampak v letih zaposlitve pri njemu sem se utrdila in vse potrpela. Včasih, ko je bilo treba, sem delala tudi po 11, 12 ali pa več ur in to brez nerganja in zavijanja z očmi. Ni mi bilo težko prijeti za krpo, metlo itd. Svoje delo sem opravljala vestno, natančno in brez nervoze. Nisem hodila na bolniške- hvala Bogu-mi ni bilo treba, ker sem zdrava kot dren, pa še takrat, ko bi lahko šla, recimo zaradi kakega hudega prehlada, nisem šla, ker sem vedno pomislila na druge sodelavce, ki bi morali priti delat namesto mene in bi bili ob prost dan. In kaj imam sedaj od tega? Nič, enostavno nič, nobene hvaležnosti, nobene besede zahvale, edino to, da sem sedaj brez službe. Tolaži me edino dejstvo, da je ta moj delodajalec v teh letih, kar sem bila zaposlena pri njemu, odpustil iz takih ali drugačnih vzrokov že toliko ljudi, da se niti ne spomnim več vseh. Pri vsem tem pa je najbolj kruto to, da se nisem mogla prijaviti na Zavodu za zaposlovanje, ker imam d.o.o. Tako se sedaj prebijam kot vem in znam.
Pišem prošnje na razne oglase-brez pravega učinka, kajti ko vidijo mojo MŠ, se vse konča.
Sedaj sem začela že zraven prilagati mojo fotografijo, da bodo videli, da ja nisem ena stara baba (imam 49 let), ampak tudi to ne pomaga. “Ste prestari, imate preveč delovne dobe, itd.”,
vse jim pride prav. Iščem zaposlitev preko moje d.o.o., pa ne dobim nič pametnega. Pardon, nekaj mesecev sem delala kot podizvajalka za neko firmo, direktor je bil krasen gospod z naj
modernejšim jeepom, v denarnici je imel vedno okrog 2000 €, ko pa mi je bilo treba plačati moj račun, ki je znašal okrog 1300 €, sem vedno čakala po mesec in pol na izplačilo, ali pa mi je plačal v dveh obrokih. Sedaj mi je odpovedal pogodbo, ker krči sredstva in “špara”. Po eni strani je še najbolje tako, kajti velikokrat je bilo mene bolj sram, ko sem ga prosila za moj denar, kot njega. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da so potencialni delodajalci večinoma mojih let in v službo nočejo sprejeti kadra mojih let, ker da smo prestari, premalo fleksibilni itd. Groza! Jaz sem mojo prejšnjo službo nastopila pri 42-ih letih in v kratkem času sem napredovala na vodstveni položaj in to vse zaradi pridnosti, vestnosti in fleksibilnosti. Zato mi danes dela kar slabo, ko poslušam vse te bedarije glede starosti, kajti sama vem, da bom morala delati še najmanj 10 let, preden bom šla v pokoj. Kdo pa je sploh še danes v eni in isti službi 10 let? In tako sedaj delam nekaj “na črno” in zraven pišem prošnje, klicarim, iščem veze in poznanstva itd. Tako daleč sem že prišla, da pišem prošnje za vsa mogoča dela in zaposlitve, vendar brez uspeha. So dnevi, ko sem polna optimizma in so dnevi, ko sem čisto na psu z moralo. Včasih si mislim, da bi rekla kakšnemu delodajalcu- zaboga preizkusi me, da boš sploh videl česa sem sposobna! Srečno vsem!
pepelka,
a me lahko prosim kontaktirate na mail: [email protected] – me zanima vaša zgodba in vas bi še nekaj stvari povprašala izven tega foruma.
Žalostno je vse skupaj.Tudi sama sem že obupala nad pisanjem prošenj,ki več kot očitno romajo v koš.Trajalo je preden sem si prišla gor kako delajo,za to sem se odločila da grem sama pač od firme do firme,ampak te povsod odslovijo,isto je prek telefonskega pogovora in resnično nimam več ideje kako naj pridem vsaj do razgovora za razpisano prosto delo.
moja prva prošnja mi je dala mojo prvo službo… v prošnjo sem napisala samo kdo sm iz kje in da nimam izkušenj z delom razen kot študentka, niti šole da nimam dokončane.
pa sem bila izbrana na razgovor. tam sem bila jaz Jaz in po 4 urah me je šefica klicala da sem izbrana, kasneje sm si jo dovolila vprašati zakaj ravno jaz, pa mi je odgovorila: ker si mi med osmimi kandidati edina iskreno stisnila roko.
preproste stvari delajo velike stvari.
Tudi sama obupujem nad iskanjem službe.Delala sem že v 10 službah.Vedno sem tista, ki sem odpuščena pa ne vem zakaj…Iščem, pišem vloge,ponudbe tudi od vrat do vrat sem že iskala.3 delodajalci so me poklicali na enodnevno uvajanje pri enem sem kasneje odvrnila, ker so razmere nemogoče dela se nedelje, praznike, do 22 ure niti malica ti ne pripada.Ne vem kako naj preživim s 260 evri mesečno s stroški vred.Zavod pa nič pri tem ne pomaga.Rada bi šla v šolo a nimam denarja, zavod ne plača.Ne vem več kam se še nej obrnem.Obupujem kljub temu, da sem nenehno v gibanju in polna energije.Ne morem si življenja urediti, preureditev doma, nakup avta, partner, dom, družina.Vse to si želim, a ne vem če mi je to namenjeno, če nimaš službe tudi partnerja je težko dobiti in obdržati.Ne vem kam ti časi peljejo.Vseeno imam upanje…
Lp.Vesna
Pozdravljeni! Zanimivo koliko enakih izkušenj prebiram tukaj..imam namreč enake težave..pripravljena sem delati kjerkoli in karkoli, vendar me moja izobrazba pri tem omejuje..prišla sem že tako daleč, da velikokrat zatajim, da imam diplomo, ker pač določeni razpisi zahtevajo nižjo izobrazbo. Vendar tudi to ne pomaga..
Leto dni sem delala kot tajnica uprave znanega podjetja v Kopru, kjer sem nadomeščala sodelavko na porodniškem dopustu. Pred tem sem dva meseca delala v splošno kadrovsko izobraževalnem oddelku, kjer sem opravljala obvezno študentsko prakso. Kar se tiče študentskih del, pa sem opravljala veliko del v trgovinah H&M, S ‘Oliver, @accessories, itd.
Vsako jutro zapravljam ure in ure na spletnem iskalniku, kjer vsak dan videvam ene in iste ponudbe. Poslala sem že nešteto prijav za delo, vendar mi večinoma delodajalci sploh ne odgovarjajo, ko pa odgovor dobim je večinoma negativen. Ko mi ponudijo možnost, se pozanimam o razlogih, zaradi katerih nisem bila izbrana. Edo zadnjih podjetij, od katerega sem prejela negativen odgovor, je NKBM, in sicer za delovno mesto komercialist – blagajnik. Gospa mi je odgovorila, da čeprav sem izpolnjevala vse pogoje za delovno mesto, imajo oni pač pravico osebne presoje (PREVOD: imamo že izbranega kandidata, ki je najverjetneje v sorodu z nekom iz poslovalnice).
Zanima me, kako naj izboljšam svoj pristop, če nimajo delodajalci niti toliko poguma, da izpostavijo realne razloge za njihovo odločitev?
Iščem delo za avtoličarja v Sloveniji ali Avstriji, delovne izkušnje 3 leta. KONTAKT: [email protected]
Lep pozdrav!
Moje ime je Metka. Zaposlena sem v podjetju Primit d.o.o.
Zaradi širitve skupine svojih sodelavcev iščem nove ljudi, ki se dela ne bojijo, so pošteni in si v življenju želijo nekaj več
Podatke o podjetju in natančneje o vašem delu si oglejte tukaj !
Danes je preveč ljudi brez dela. Naloga, ki sem si jo zadala pa je to število vsaj malo zmanjšati! Če sem lahko jaz uspela, zakaj nebi še Vi?
V primeru kakršnega koli vprašanja me lahko kadarkoli pokličete na 040 816 995.
V kolikor se vidite v vlogi mojega novega sodelavca, pokličite in dogovorila se bova za razgovor.
V pričakovanju Vašega klica
Lep preostanek dneva
Metka Semprimožnik
Lep pozdrav!
G. Dare, moje ime je Metka. Zaposlena sem v podjetju Primit d.o.o.
Zaradi širitve skupine svojih sodelavcev iščem nove ljudi, ki se dela ne bojijo, so pošteni in si v življenju želijo nekaj več
Podatke o podjetju in natančneje o vašem delu si oglejte http://www.primit.si/storitve.html!
Danes je preveč ljudi brez dela. Naloga, ki sem si jo zadala pa je to število vsaj malo zmanjšati! Če sem lahko jaz uspela, zakaj nebi še Vi?
V primeru kakršnega koli vprašanja me lahko kadarkoli pokličete na 040 816 995.
V kolikor se vidite v vlogi mojega novega sodelavca, pokličite in dogovorila se bova za razgovor.
V pričakovanju Vašega klica
Lep preostanek dneva
Metka Semprimožnik
Pozdravljeni, Torej lepo po vrsti, številni razlogi zakaj glih vi ne dobite zaposlitve so dokaj enostavni, Delodajalec načeloma objavi delovno mesto katero ima v mislih kandidata, čisto drugačno predstavo kot si mislite vi,zato pol pride do raznih nesoglasij in negativnih odgovorov.Vsi ali manj se namreč osredotočajo, kako vete razmišljat, in vas v tistem razgovoru stestirajo, čeprav sploh ne opazite,delovne izkušnje načeloma štejejo, ampak tu se praviloma gre, kako znate reševati različne probleme in postavljati nove cilje in izzive.Vse namreč šteje prvi vtis, in da bi se pravilno pripravili na pravi razgovor, je potrebno kar nekaj raziskovanja in nekaj delavnic skoz dat.Saj namreč iz izkušenj izvira ponavadi ste samozavestni, in odločni pol pa zakaj nisem dobil dela.Če pa je odgovor čisto enostaven. Preprosto nimate tiste strasti in resnične volje do dela.Tu pa se potem skoraj vse konča.
Poznam kar nekaj primerov, ko so odšli veseli na razgovor končalo pa se je z negativnim odgovorom.
Treba razmislit imet jasne cilje vizijo poslanstvo kaj kako kje kam čemu kandidirate,pa ne jaz bi malo delal tak , pa vse pa to, pa bilokaj, ne gre to skup, verjamite mi delodajalec si je vzel za čas in to bo zagotovo opazil. Priporočam da resnično kandidirate kaj radi delat saj tista strast pa ljubezen do dela je že kar nekaj.
Druga zadeva:Pisanje vlog in ponudb delodajalcem je skoraj že preteklost. No vsaj je bila.Najbolje da pokličete kar osebno, pred tem se treba pripraviti na pogovor, saj je sam klic lahko že 70% uspeha.Že tu je potrebno veliko truda vešče komunikacije in razgledanosti.
Druga zadeva pa je od vrat vrat pa ne od vrat od vrat kar tak ali na slepo, lepo kot sem zgoraj opisal.
Z hitrostjo ne bote čist nič rešili.
Jaz imam podobne težave iz podjetja kjer sem delala tri leta preko agencij sem morala zato da sta lahko tam ostali prijateljici delovodje.Vedno so me hvalili kako sem dobra kaj vse znam potem pa ostanem brez službe čeprav sem jih najprej učila delat da ne bi o tem kako vneto delajo stalno zaposleni vsi skupaj so za en d….
Pepelka, kako je vaša zgodba podobna moji! Pri petdesetih se borim za novo zaposlitev, z znanjem, izkušnjami, vizijo. Tudi oddaljenost zaposlitve od kraja bivanja mi ne bi predstavljala večjega problema v primeru solidne plače.
Ko pa berem, kako se izbirajo kandidati – le preko vez in poznanstev, mi postaja slabo. V vsej svoji karieri sem zamenjala dva delodajalca – prvega po 10 letih in drugi dan brez uvajanja pričela pri drugem delodajalcu, ki me je po 18 letih dela odpusti iz poslovnih razlogov. Pa sem zelo prepričana, da niso bili upoštevani kriteriji delovnih izkušenj, višjih kompetenc pač pa dejstvo, da nisem z nikomer na ključnih položajih v sorodu niti nisem nikomur lezla v rit in tožarila niti tistih, ki so bili firmi v sam strošek.
Napisala sem precej prošenj, bila na številnih razgovorih – nekateri konkurenti so bili kar precej mlajši od mene, mojih letnikov ni na razgovorih.In tudi opazila, kako si kadrovniki z nekaterimi kandidati prikimavajo in celo tikajo med seboj. Na razgovore se vedno dobro pripravim in glede na kilometrino me ne morejo presenetiti z nobenim vprašanjem. Obljubijo, da me bodo obvestili. Res, prejmem obvestilo, da nisem sprejeta, ker ne izpolnjujem pogojev. Ima me, da bi jih poklicala in zahtevala, naj navedejo točno, katerih pogojev ne izpolnjujem. In za nameček napačno napišejo celo moj priimek! Torej že s samim dopisom dobim sliko, da v določenih podjetjih ne dajo nič na natančnost. Mogoče pa je moj perfekcionizem in revizijska natančnost ovira? Kdo ve? Ali pa leta, ali pa predolgo krilo in premajhen dekolte? Morda sem preveč starokopitna in razmišljam napačno?
Še nekaj me moti – to, da se na razgovoru naj ne bi vprašalo za plačo. Saj smo vendar v kapitalizmu in delodajalec že mora vedeti, koliko ti lahko ponudi in glede na pričakovan rezultat in zadovoljstvo z mano ima možnost, da mi jo zviša ali pa zniža, mar ne? Pri mojem zadnjem delodajalcu so se mladi zaposlenci dogovorili za plačo in to kot začetniki kar precej višjo, ki sem jo imela sama kot izkušena strokovna sodelavka.