ali pa a v o n, o r i f l a m e, j u s t, vitamini, a m w a y, kakšni zavarovalniški skladi ipd.

Oh, ja jamrajte dalje.

lp

saj ne stokam da ni dela. delo je, samo ne v moji branži.

Za vse tiste, ki iščete zaposlitev, bi vam samo nekaj dala na srce: VZTRAJAJTE!!!

V lanskem letu sem zaključila porodniško, služba za določen čas se mi je iztekla med porodniškim dopustom. Postala sem uradno brezposelna vendar samo uradno. Že med porodniško sem si poiskala super delo na domu, ki še sedaj opravljam z velikim veseljem. Vpisala sem se nam magistrski študij, intenzivno študila in iskala zaposlitev. Moja polletna statistika je bila sledeča:
40 prošenj
25 razgovorov
3 ponudbe ki sem jih zavrnila
1 podpisana pogodba za nedoločen čas!!

Kja vam hočem reči? Niti za trenutek mi ni bilo dolgčas v času iskanja zaposlitve saj nisem imela čaSA sploh razmišljati o tem. Preveč sem bila zaposlena z obveznostmi. Pa tudi na razgovorih mi ni na čelu pisalo :OBUPANA.
Službo boste itak vse dobile, delajte na sebi in izkoristite dragoceni čas, ki ga imate sedaj.

Pa srečno!

Ja, če hočeš zaslužiti za živet – če ti je to potrebno bo pač potrebno iz svoje branže, ali pa še čakat par let na redno službo v tvoji branži, ko jo pa dobiš bo šla pa firma čez 1 leto v stečaj pa si spet tam.

Ja, itak! In zdej mormo vsi k tebi delat….. Očitno te noben ne šmirgla, zato si pa tečen kle gor!!!

Hm, ne razumeš me , ne mislim da bi morali vsi iti k meni delat, samo ˝tečnarim˝da je najlažje za vse težave kriviti druge, kar je za mnoge tu ( ne za vse) glavna dejavnost poleg pisanja prošenj. Prevzemite nase odgovornost za svoje življenje. Kdor me razume, kaj hočem povedati prav, kdor me pa noče, pa tudi prav. Spoštujem tudi tiste.

lp

Lepo tebi. Ampak vsi nismo tolk konkurenčni kot ti. 🙂 Moja statistika v besedah. Na 90% prošenj ne dobim odgovora..ne pozitivnega, ne negativnega. Kamor sem povabljena na razgovor, se izkaže, da rekrutirajo ljudi za drugo delovno mesto ne pa za tisto, ki so ga razpisali. Na večini razgovorov so mi rekli, da sem preveč izobražena, ali da nimam dovolj izkušnej (kje pa jih naj dobim). Za nekatera dela si preveč šolan, za druga premalo. Izkušenj pa nimaš iz istega razloga. Seveda dejstva, da sem 8 let delala preko študentskega servisa po dnevno tudi 10 ur in to taka dela, za katera bi morali drugače zaposliti dva delavca…tega noben ne jemlje za delovne izkušnje. In tako iščem delo že skoraj dve leti, preživlja me fant (za najemnino in bencin sicer na črno zaslužim sama, ampak ostajajo še stroški, prehrana, čistila…saj veste…). ja vem…spet sam jamramo…ampak tko pač je

In kaj je narobe z prodajo? Zakaj se vsi tega tako otepate? Poznam kar nekaj ljudi, ki so s tem ogromno zaslužili, samo svojo rit so morali dvigniti in iti na teren. Seveda, je lažje sedeti doma in prošnje pisati.

Če imate takšno statistiko, da vam 90% firm ni niti odgovorilo na vašo prošnjo, zakaj niste vi šli do njih in jih malce podrezali??? Vam povem, da se obnese. Je pa res, da je lažje, če te nekdo preživlja…

In verjemite, ne govorim kar tako, sem sama vse preživela in marsikaj poskusila – rezultat je ta, da sem domov vedno “prinesla” še eno plačo.

Pa lep dan!

Bravo !