a mi lahko kdo pove kaj več o tej pasmi,
plečna višini
kakšni so po naravi

hvala

Najosnovnejši podatki:

Lp, Yo

Jaz in moja druzina smo ga imeli ko sem bila jaz zelo majhna. Spomnim se tega, da ima dolgo in tanko zlato dlako tako da rabi veliko nege. Zanimivo pri njem je pa bilo to da ni maral bit čist. Kadar smo ga skopali je zavil takoj v prvo lužo ali še kaj hujšega in se povaljal. Ne vem verjetno mu je bil ta vonj ljubsi kot šampon za psa. Zelo rad je imel otroke, res cukrček. Pes je velik in rabi veliko rekreacije to ni pes za v hišo. Rabi vrt in daljse sprehode. Zdej karakter je pa po moje tud odvisen od vsakega posameznika.

Pa veliko srece in veselja vam zelim!!!

o mojih dveh pesjanih

tema o setrih:

o pasmi ( v hrvascini)

Za zacetek preberi tole, daljse porocilo dobis zvecer. Ce isces mladica, bo leglo konec januarja v Zalogu (od mojega Darka mama bo imela drugo leglo).

Lp Neza

Meni so irski setri všeč že od nekdaj, so čudovito lepi, vendar se mi zdi, da so precej živahni in nagajivi. Mi osebno smo se odločili za angleškega setra, ki je malo bolj miren in ni toliko pogost pri nas. Naj povem, da smo z njim zelo zadovoljni.

kje pa ste dobili angl. setra, tudi meni je zelo všeč

mi smo ga imeli 14 let, to je bilo tako zivahno bitje, da je kaj. Pri njegovih osmih letih sem se sprasevala, le kdaj se bo vsaj malo umiril…. vse, kar je pocel, je pocel na poskok, brez premisleka. Bil je izredno pozresne sorte, prosjacil je vsakega na cesti, ki je zvecil sendvic….potreboval je res velikooo gibanja, ker sem bila takrat se v soli, sva po dve, tri ure hodila po gozdu. Rad se je podil ob kolesu, no, najraje pa je divjal po gozdovih.
Odkrito receno, prav bistre sorte ni bil – mislim, tako da bi te osupnil z razumnostjo, – bil pa je izredno prisrcen dobrovoljen pes. Dalo se ga je nafintirati nenormalno, le pri zdravilih ne – vsi napotki iz knjig, kako recimo odvadis psa zretja po cesti ali kako zavijes tabletko v salamo………….ni slo. Ja, je zagrabil, pomlel v gobcu, potem pa je ven odletel feferoncek ali tabletka – res neverjetno.
V odnosih do drugih psov je bil nekako nastopaski, hitro je pokazal zobe, a ce je prislo do spopada, je vedno slabo odnesel (bil tudi sivan dvakrat…) – preprosto je mislil, da je dovolj, ce prepricljivo renci….:-) Zato smo se v bistvu mi vedno bali, da ga ne bi kdo napadel in ne obratno.
Do tujih ljudi je bil nekako nevtralen, nikoli ni nikogar napadel, a ocitno je bilo da ni prevelik ljubitelj ljudi. Otrok se je raje izogibal, po svoje se jih je kar nekako bal. Le enkrat je ugriznil cloveka – in to je bil moj bodoci moz, ki se je nevede usedel v fotelj, kjer je ponavadi on sedel in potem bil celo tako predrzen, da ga je pokroviteljsko potrepljal po hrbtu……….
Pozresen je bil nenormalno, od majhnih nog in ce si se tako neslisno odvil papircek s cokolado, je pridivjal zraven in se slinil do onemoglosti. Ko je stresel glavo, pa so te slince letele okoli, da je bilo veselje. No, si lahko mislis.
Rad je imel vodo, rad se je kopal v vsakrsnem potoku, kjerkoli jo je videl.
Glede nege pa – seveda je dlaka zahtevala nego, a kaj blazno kompliciranega pa tudi ne. Obcasno smo ga skopali, vsak dan skrtacili, fino precohali in to je bilo to.
Zdravstvene tezave? Vnete oci. Slinjenje. Ostalo – nic. No, bil je sivan zaradi napadov drugih psov. Pri 14-ih so mu pocasi zacele odpovedovati tace, zato smo ga uspavali.
Skratka – ce imas veliko casa za hojo, bos uzivala. Nikakor pa ne racunaj na umirjeno hojo po plocniku trikrat okoli bloka – kar stisne me, ko vidim kaksno staro mamo s sestrom. To so lovski psi, psi teka, podenja, narave. Mi smo imeli tudi tezave zaradi tega – enega fazana je celo uspel nekoc uloviti… Ne naredi ga za mestno umirjeno bitje, ker to po naravi ni.
LP!