intuicija ali karkoli je to

Na drugem forumu sem prebrala pretreslivo zgodbo delavke, ki je dala odpoved v svoji službi za nedoločen čas, v novi službi pa je dobila nemogočega šefa, ki jo bo po koncu poskusne dobe odpustil kot nesposobno. Tukaj imam vprašanje, kako vedeti, če delamo prav ali narobe, kako sprejemati odločitve, ki nas bodo popeljale k boljšemu in ne slabšemu?

Saj to sem že v naprej povedal, da glede mobbinga na delavnem mestu v tej rubriki ne bom pisal,ker to paše v nek čisto drug forum, ki se ukvarja s pravnimi vprašanji. Pa vendar ne morem mimo obsodbe, tudi duhovne, če hočete, takšnega početja. Vendar verjamem, da Bog je in neskončno verjamem, da je Bog pravičen. Z njegovo pravičnostjo se prej kot slej sreča vsakdo in karmični dolgovi, ki si jih nabirajo ljudje, ki izvajajo mobbing, bodo slej ali prej poplačani. Slej, kot prej se taki ljudje spravijo tudi nad osebo, ki se zna upreti.

Odgovoriti na tvoje vprašnje, kako vemo, kdaj delamo prav in kdaj ne in kako sprejemati odločitve, ki nas bodo pripeljale k boljšemu ali slabšemu, pa lahko odgovorim, da le z vero in ostrim posluhom za sporočila, ki jih dobivamo ( intuicija ). Seveda te stvari ne delujejo, če jih uporabljamo z napačnim namenom, predvsem ne delujejo v materijalnem svetu. Nekdo, ki ima v teh časih delo in to še delo za nedoločen čas, ne bi smel hlastati za več materialnih koristi s postavljanjem večjih rizikov – prezaposlitvijo na delavno mesto, ki ni zavarovano s pogodbo za nedoločen čas, ob tem pa izpostavljeno možnosti zlorabe. Kadar izključimo svoj pohlep, šele lahko slišimo sporočila, ki nam jih daje naš notranji Jaz. In takrat se ni težko zavedati, da smo v vsakem trenutku točno tam, kjer moramo biti, kot je pogosto molila Mati Tereza. Verovanje v moč vere, pravičnost in popolnost nas pripelje do enostavnih rešitev.

Seveda s tem nočem reči, da morajo revni vedno ostati revni. Vendar se moramo zavedati milijard ljudi, ki so še revnejše na tem svetu in izkazovati hvaležnost, da smo trenutno tam, kjer ni lakote, vojn, nasilja, nepismenosti, sestradanih otrok, brezpravnega položaja ljudi, kjer nima človeško življenje nobene cene in kjer vldajo bolezni, ki pobirajo življenja brez kakršne koli medicinske pomoči. Premalokrat se zavedamo, kako srečni smo, da živimo v deželi, kjer vlada relativno prvično pravo, v deželi, ki je deklarativno socialna, kjer ni nepismenih, kjer se država trudi ohranjati raven socialnih pravic in kjer smo tudi sicer relativno varni, tako fizično, kot zdravstveno in materijalno.

Mnogo ljudi zavedejo obljube o lepši bodočnosti, da sprejemajo s tem povezane večje rizike. Vendar z zavedanjem, da lepša bodočnost ni povezana le z materijalnimi dobrinami, ampak tudi z varnostjo, notranjo lepoto, prostim časom, ki ga lahko posvetimo ljudem, ki jih imamo radi ali stvarem, ki jih imamo radi….. Kozmični zakoni vedno veljajo in zakon namena je eden od njih. Zemeljskim normam in zakonom še lahko kdaj pa kdaj utečemo, čeprav pravijo, da sta le dve stvari na tem svetu neizogibne – smrt in davki…. Kozmičnim zakonom pa ne moremo uteči, ker je na njhovih osnovah zasnovan ves svet, vse življenje ali življenja in seveda celotem Božanski načrt. Zato je poznavanje kozmičnih zakonov izredno pomemben faktor pri poiskusih pridobivanja šestega čuta – intuicije – ki mora biti v skladu z njimi.