intimna nega pri dojenčku
Spoštovani!
Zanima me, kako se najbolj ustrezno izvaja intimna nega pri majhni deklici, dojenčici.
Brala sem, da naj se med sramnimi ustnicami ne bi umivalo, ker da naj bi se skriti deli čistili sami. Vendar se v te skrite dele ujame precej umazanije, predvsem blata, ki pa bi ga po mojem mnenju bilo treba očistiti. Toda kako, da se ne naredi več slabega kot dobrega. Vem le, da se ne sme brisati proti sečnici.
Hvala!
Spoštovani,
kot “skriti deli”, ki jih pri dojenčici ne smemo umivati, je mišljena nožnica, kamor se ne sme posegati. Celoten predel pod plenico pa je treba ob vsakem previjanju dobro očistiti in odstraniti vse ostanke blata, urina in tudi kreme, če jo uporabljate. Sramne ustnice je treba previdno razmakniti in nežno, a dovolj temeljito očistiti tudi predel sluznice, torej malih sramnih ustnic, okrog sečnice in okrog vhoda v nožnico. Zlasti pri bolj zalitih dojenčkih je treba razmakniti in skrbno očistiti tudi kožne gube v pregibu kolka in na stegnih. Tako kot ste napisali, deklice vedno očistimo tako, da brišemo od spolovila proti zadnjiku, da ne zanašamo ostankov blata na spolovilo.
Za čiščenje kože pod plenico večina današnjih mamic uporablja robčke za dojenčke, ki so popolnoma v redu. Enkrat dnevno pa svetujem, da se vsakega dojenčka pod plenico umije z vodo in otroškim milom. Tudi tukaj velja – razmakniti in temeljito je treba umiti kožne gube, predel med sramnimi ustnicami in okrog zadnjika. Milo lahko nanesete na čisto krpico za umivanje, s količino ne pretiravajte, ali pa dojenčka umijete s svojo namiljeno roko. Ostanke mila je treba dobro sprati, nato pa kožo nežno osušiti, ne z drgnjenjem, ampak s pivnanjem.
Ostanki urina in blata kožo pod plenico dražijo in lahko povzročijo vnetje, zato je pomembno dovolj pogosto previjanje. Pred desetletji, ko še nismo imeli plenic za enkratno uporabo, je bilo ogromno dojenčkov z zelo hudimi vnetji kože pod plenico, saj so bile mokre plenice iz blaga pravzaprav dražeči urinski obkladki, zaradi česar se je koža pogosto vnela, dodatno se na tako kožo rade naselijo še glive kvasovke. Odkar se uporabljajo plenice za enkratno uporabo, ki mokroto zadržujejo v jedru, koža pa je suha, takih težav skoraj ne vidimo več. Zato je bilo ob uporabi plenic iz blaga treba uporabljati zaščitne kreme s cinkom (tiste bele, goste kreme), ki so kožo zaščitile pred škodljivim delovanjem izločkov. Ob plenicah za enkratno uporabo takšne kreme niso potrebne, razen če ima otrok težave in vam tako svetuje zdravnik. Če je koža pod plenico zdrava in otrok brez težav, uporaba negovalne kreme pod plenico ni nujna ob vsakem previjanju, jo pa svetujem zvečer po miljenju in umivanju z vodo (npr. mazilo Bepanthen).
Če uporabljate plenice za enkratno uporabo, dojenčka vedno previjte takoj, ko opazite, da je pokakan. Siceršnja pogostost previjanja je odvisna od vrste plenic, saj so različno vpojne – z izkušnjami se boste naučili, kako pogosto je treba otroka previjati, da bo koža vedno suha. Pojavil pa se je trend ponovnega uvajanja plenic iz blaga, za katere zatrjujejo, da koža pod njimi lažje “diha”, bile naj bi bolj “naravne”, predvsem pa bolj ekološke. Glede na izkušnje z vnetji kože pod plenico so za dojenčke bistveno prijaznejše plenice za enkratno uporabo, saj nobena z urinom prepojena plenica iz blaga ne “diha”, dojenčki pa nenehno lulajo in nobena plenica iz blaga ne bo ostala suha več kot pol ure. Res je, da je odpadkov pri plenicah za enkratno uporabo več, vendar tudi pranje plenic iz blaga okolje obremenjuje z ostanki pralnih sredstev in s porabo vode, ostanki pralnega praška v plenicah pa lahko kožo dodatno dražijo. Kdor se vendarle odloči za uporabo plenic iz blaga, naj otrokovo kožo pod plenico zaščiti s kremo pri vsakem previjanju, previjanja pa morajo biti bistveno pogostejša – takoj ko opazite, da je plenica mokra.
Če se kljub ustrezni negi pojavijo težave, se je treba posvetovati z zdravnikom ali patronažno medicinsko sestro, če vas še obiskuje. Ob negi dojenčka pa ne pozabite na svoje roke, ki jih v tem času umivate in močite pogosteje kot sicer. Večkrat na dan si jih namažite z negovalno kremo.
Lep pozdrav in veliko materinskega veselja vam želim,
Najlepša hvala za tako izčrpen in prijazen odgovor. Sedaj mi je popolnoma jasno. Vsi nasveti o tem (splet, knjige) so namreč napisani preveč ohlapno.
Tudi glede pralnih pleničk sem bila v dilemi – jih kupiti ali ne – in očitno sva se s partnerjam dobro odločila. Najboljši pa je tako ali tako sistem brez pleničk (diaper free), če ga mogoče poznate…a meni se to pri 3-mesečnem dojenčku (ki kaka predvsem med hranjenjem) zdi znanstvena fantastika. Mogoče kasneje…
Mogoče samo še to: kaj pa menite o tej povezavi – uporaba pleničk za enkratno uporabo in kasnejša sterilnost (pri fantkih)?? Ali je mogoče, da se koža pod temi pleničkami tako pregreva, da lahko povzroči neplodnost?
Lep pozdrav!
Spoštovani,
pred leti so se pojavili pomisleki o tem, ali nošenje plenic za enkratno uporabo morda ne vpliva na slabšo plodnost pri moških pozneje v življenju. Vprašanje se je porodilo iz nedvomnega dejstva, da spermatogeneza – torej tvorba semenčic pri odraslem moškem – za normalen potek potrebuje nižjo temperaturo od telesne, to je okrog 35°C. Zaradi tega imajo moški z nespuščenimi modi, ki so na višji temperaturi v trebuhu, težave s plodnostjo, tudi pojavnost raka mod je pri njih večja. Tudi po dvigu temperature mod – npr. po savni ali po vročinski bolezni – so opažali motnje v tvorbi semenčic. (Nikakor pa to ni zanesljiva kontracepcija, lepo prosim!) Tak je vpliv povišane temperature mod pri odraslih, ni pa znano, kakšen bi lahko bil vpliv povišane temperature mod pri otrocih na poznejšo plodnost. Dejstvo je namreč, da rodnost v zahodnem svetu že dolgo počasi upada. V Sloveniji je dosegla dno leta 2003, ko se je rodilo komaj 17.579 otrok, zdaj pa na srečo spet beležimo postopen porast – zadnji javno dostopni podatki so za leto 2008, ko so se rodili 21.904 otroci.
V resni medicinski literaturi sta objavljeni le dve raziskavi o temperaturi mod pod plenico, ki sta bili dovolj strokovno načrtovani in izpeljani, da lahko imamo njune rezultate za relevantne. Prva iz leta 2000 je ugotovila, da je temperatura mod pod plenicami iz bombaža nižja kot pod plenicami za enkratno uporabo, kakršne so se uporabljale takrat (s prevleko iz plastike). Niso pa napisali, ali so v kombinaciji z bombažno plenico uporabljali kakršno koli dodatno prevleko iz plastike oz. umetnega materiala, kot se te plenice običajno uporabljajo. Druga raziskava iz leta 2002 je ugotovila, da ni razlike med temperaturo mod pri plenicah za enkratno uporabo s plastičnim vrhnjim slojem ter pri bombažnih plenicah v kombinaciji s plastično podlogo, nižja pa je bila temperatura, če so uporabljali samo bombažne plenice brez kakršne koli druge podloge. Dodam naj le še raziskavo iz leta 2002, kjer niso ugotovili, da bi bilo raka na modih kaj več pri moških, ki so kot dojenčki nosili plenice za enkratno uporabo.
Kot sem že napisala, ni jasno, ali ima povišana temperatura mod kakršen koli vpliv na plodnost moških pozneje v življenju. Poleg tega se je tehnologija izdelave plenic v zadnjih 10 letih tako spremenila, da plastične prevleke ni več, ampak so v celoti “papirnate”, tako da je pregrevanja pod njimi manj in rezultati s plenicami iz leta 2000 zanje ne veljajo. Morda vliva optimizem tudi porast rodnosti v zadnjih letih, h kateremu gotovo prispeva generacija moških, ki so kot otroci nosili plenice za enkratno uporabo … Če bi plenice, tudi tiste starejše s plastično folijo, kakršnih se ne dobi več, imele kakšen drastičen učinek na plodnost, bi se to gotovo že poznalo na statistiki.
Kar se tiče zdravja kože pod plenico, je najpomembneje, da je čista in suha. Ali to starši dosežejo s plenicami za enkratno uporabo, s pogostim menjavanjem plenic iz blaga ali pač z nago otrokovo ritko, je vseeno. Enoletni otrok se polula povprečno 7-krat na dan, novorojenček pa več kot 20-krat, tako da se iz čisto praktičnih razlogov daleč najbolje obnesejo plenice za enkratno uporabo. To vidimo tudi v dermatološki praksi, saj je vnetij kože pod plenico danes neprimerno manj kot nekoč, pa tudi tista, ki se pojavljajo, daleč niso tako huda, kot so nekoč bila.
Lep pozdrav,
Pozdravljena!
Imam 2,5 leti staro hčerko. Pleničke nosi samo še ponoči.
Pojavil pa se je problem, da so se ji med spolovilom in popkom ter zadaj na ritki pojavil rdeč izpuščaj, ki zelo srbi in koža je postala suha. Peljali smo jo k pediatru in ta nam je predpisal mešanico kreme Elocom in hladilnega mazila. To smo uporabljali nekaj dni in stanje se je izboljšalo. Čez približno 3 tedne se je stanje zopet ponovilo. Kremi je že potekel rok trajanja
( samo 30 dni).
Kaj naj storimo?
Hvala za odgovor!
Lp, A.
Spoštovani,
koža v področju pod plenico je lahko vneta iz številnih vzrokov. Najpogostejša vnetja kože pod plenico, ki jih povzroča dražeče delovanje izločkov in/ali glive kvasovke, se nahajajo v predelu samega spolovila in okrog zadnjika, v hudih primerih je prizadeta vsa koža pod plenico, nikakor pa se spremembe ne nahajajo ne samo na mestih, ki jih opisujete vi. Glede na to, da ste opisali omejenost kožnih sprememb na področje, prekrito z zgornjim delom plenice, vaši hčerki morda dela težave kakšna sestavina v tem predelu plenice (možna bi bila npr. kontaktna alergija na elastični trak, ki ga imajo nekatere plenice na tem mestu). Zamenjajte znamko plenic za takšno, ki zgoraj ne bo imela elastike, ali pač deklico poskusite pustiti nekaj časa brez plenic (vsaj teden do dva, ker gre za počasno vrsto alergije) in boste videli, ali bo kaj bolje. Možno pa je tudi, da ima vaša hči kožne spremembe, povsem nepovezane s plenico, ki se pač slučajno nahajajo na tem mestu.
Elocom v hladilnem mazilu se ne pokvari kar na dan, ko preteče rok uporabe. Tovrstne v lekarni zmešane kreme so, zlasti če jih hranimo na hladnem, po izkušnjah uporabne tri do šest mesecev oz. dokler krema ni videti spremenjena (vonj, videz). Upam, da me kakšen farmacevt ne bo kregal, ampak naše izkušnje so take, da so farmacevtski standardi zelo visoki, kar sicer ima svoj smisel, jih pa včasih iz praktičnih razlogov malce obidemo. Ne morem pa vam na pamet reči, da smete Elocom v hladilnem mazilu uporabljati za vnetje kože pri vaši hčerki, dokler nimava natančne diagnoze. Pri npr. kontaktni alergiji je Elocom ustrezno zdravilo; če bi bil vzrok izpuščaja glivična ali bakterijska okužba, pa bi jo bilo zelo narobe mazati s tem pripravkom.
Če imate doma digitalni fotoaparat, lahko kožne spremembe fotografirate in mi jih pošljete v priponki. Pazite pa prosim na kakovost slik, saj se iz nejasnih slik ne da videti odločilnih podrobnosti – uporabite možnost za slikanje na blizu (makro), ki je običajno označen z rožico na gumbu oz. prikazovalniku, pošljite pa tudi sliko od spredaj in od zadaj s takšne razdalje, da bo vidna vsa koža od prsnega koša do kolen. Morda vam bom ob sliki lažje pomagala. V vsakem primeru pa zamenjajte znamko plenic in izpuščaj večkrat na dan namažite z negovalno kremo brez dišav (npr. hladilno mazilo iz lekarne ali Bepanthen mazilo). Proti srbežu lahko dobi Claritine sirup, ki se dobi brez recepta, in sicer 1 žličko (5 ml) enkrat dnevno.
Lep pozdrav,
Se opravičujem, ampak moram dodati nekaj, kar se tiče pralnih plenic – pri nas pač znamke Racman.
Poglejte malo po tujih straneh (http://www.littletreehugger.ca/benefits.html, http://www.borntolove.com/wrong.html …): Gel v plenički, ki daje občutek suhosti (zakaj že?) ritko tudi izsušuje, povzroča plenični izpuščaj, lahko uroinfekt in je smrno nevaren za dojenčka ob zaužitju. Dioksin, kot stranski produkt beljenja je najvišje na seznamih kot možni povzročitelj raka in tretja kemikalija TBT, ki je sicer pesticid in se uporablja za špricanje žita, se dodaja proti glivicam. V telesu pa povzroča zmedo imunskega sistema in hormonalnega ravnovesja.
Se vam res zdi samoumevno, da je ritka rdeča in daš eno žlico kreme gor (ki je roko na srce tudi bolj škodljiva, kot pomaga)?! No, meni ni, in moja hči ima zelo redko rdečo ritko – pa še to le kožo na sramnih ustnicah – in to takrat, ko ji izraščajo zobki. Racmank ne zamenjam!
Ampak zakaj bi se trudili, če je pa tako preprosteje vržt v smeti, a ne? Nekatere ne bi prale in se dotaknile dreka, če bi jim šenkal vse pralne plenice.
Brez zamere, ampak sem kar malo besna. Pa saj razumem, da ni vse za vse. Ja, saj sem res malo odtrgana, a ne?
Moja dolžnost je, da skrbim za svoje zdravje, zdravje svojih bližnjih in zdravo naravo. Ampak nekateri vedo samo, kaj so njihove pravice in na dolžnosti pozabljajo. Presneto, saj gre za tvojega otroka!
Poleg ekonomske računice sem premišljevala takole: kako je meni, ko moram vsak mesec 1 teden nositi Always vložke (zdaj imam itak menstrualno skodelico …)? Ali mi ni bolj prijetno nositi bombažnih? In odgovor je bil pritrdilen: jasno, da imam raje bombaž kot neko umetno plastiko.
Če je otrok vso dobo povijanja povit v plenice za enkratno uporabo, to pomeni 5000 do 6000 plenic na otroka oziroma eno tono težak kup smeti, razgradljiv v 500 letih.
Seveda tudi proizvodnja in pranje bombažnih plenic nekoliko onesnažujeta okolje. Glede proizvodnje veliko povedo podatki Združenja RNA iz Velike Britanije: “Proizvodnja plenic za enkratno uporabo terja 3,5-krat več energije, 8,3-krat več neobnovljivih virov ter 90-krat več obnovljivih virov kot proizvodnja pralnih plenic. Pri proizvodnji plenic za enkratno uporabo se ustvarja 60-krat več odpadkov in 2,3-krat več odpadne vode kot pri proizvodnji bombažnih plenic.”
Ne onesnažujejo okolja samo kupi uporabljenih plenic za enkratno uporabo, zelo ga onesnažujeta tudi njihova proizvodnja in transport, na kar navadno niti ne pomislimo.
Kolikšno onesnaževanje prinaša pranje plenic? Pri enkratnem pranju v pralnem stroju porabimo približno 60 litrov vode (v mojem primeru 47 litrov), kar je enaka količina kot pri štirikratnem praznjenju WC-kotlička. Odpadkov pri uporabi bombažnih plenic ni. Blato se očisti v straniščno školjko – tja, kamor sodi. Očitno pranje bombažnih plenic bistveno manj obremenjuje okolje kakor odpadne plenice za enkratno uporabo.
Sporno je tudi odlaganje blata v plenicah za enkratno uporabo na odprta smetišča, saj prinaša nevarnost za podtalnico in širjenje bolezni z insekti. Praviloma naj bi se blato iz plenice za enkratno uporabo, preden jo odvržemo, očistilo v stranišče. A kdo to počne?
O tem, da so bombažne pralne plenice bistveno bolj ekološke, pričajo tudi podatki, kako v nekaterih razvitejših državah stimulirajo starše k uporabi takih plenic. Tako na primer v nekaterih predelih Avstrije starši, ki kupijo take plenice, dobijo povrnjenih približno sto evrov.
Spoštovani,
če bi malo natančneje prebrali, kar sem napisala zgoraj, bi videli, da se ne splača tako hudo razburjati, kot se vi. Če ponovim še enkrat, kar piše v mojem prejšnjem odgovoru: za dojenčkovo ritko je pomembno le to, da je koža pod plenico čista in čim bolj suha. Ali to dosežemo s plenicami za enkratno uporabo, s pogostim menjavanjem plenic iz blaga ali z nago dojenčkovo ritko, je popolnoma vseeno. Plenice za enkratno uporabo omogočajo suhost kože bistveno dlje kot plenice iz blaga. Zato lahko le zelo zelo skrbni starši, ki otroka pogosto previjajo, redno umivajo in mažejo z zaščitno kremo, dosežejo podobno suhost kože pod plenicami iz blaga. Skratka, s plenicami iz blaga je neprimerno več dela kot s tistimi za enkratno uporabo. Po izkušnjah je žal tako, da je tako zavzetih in skrbnih staršev, ki bi to zmogli, zelo malo. Zato je razširjena uporaba plenic za enkratno uporabo s seboj prinesla dramatično zmanjšanje pleničnega izpuščaja, ki se pojavlja le še redko in v blagi obliki.
Starši so med seboj neverjetno različni in povsem napačno je druge soditi po sebi. Če ste vi skrbni in zavzeti pri previjanju, nikar ne mislite, da so vsi. Morda se bo slišalo neverjetno, ampak je res: na otroškem oddelku Dermatološke klinike vsak teden sprejmemo v bolnišnico vsaj enega otroka, za katerega starši trdijo, da mu zdravila, ki smo jih predpisali ob prejšnjem pregledu, ne pomagajo. Da mažejo in mažejo, tako kot smo naročili, dneve in tedne, in da ni nič bolje. In kaj se zgodi potem na oddelku? Otroka nekajkrat namažemo z isto kremo, s katero naj bi ga mazali starši že doma in za katero trdijo, da ne pomaga, in koža je kot po čudežu boljša že v dnevu ali dveh! Pa ni to noben čudež, ampak to preprosto pomeni, da starši doma predpisanih zdravil niso uporabljali. Pa ne gre za zanemarjene ali socialno problematične ljudi, temveč za povsem normalne, urejene ljudi, za katere ne bi nikdar rekli, da jim je pretežko otroka dvakrat na dan namazati s kremo. In verjemite, večina ljudi ni tako skrbna, da bi jim uspevalo s plenicami iz blaga zagotavljati otroku enako higieno kot s tistimi za enkratno uporabo. Zato je čisto iz splošnega, populacijskega vidika (se pravi če gledamo celo Slovenijo ali pač Evropo, ne le zgolj skrbne posameznike) korist plenic za enkratno uporabo, kar se tiče zdravja otroške kože, nedvomna.
Gel v plenički kože NE izsušuje, NE povzroča pleničnega izpuščaja, ampak ga preprečuje, in NE povzroča uroinfektov. Kreme koži NE škodujejo, ampak ji koristijo. Vaše nasprotne trditve v zvezi s tem so popoln nesmisel in če pišete takšne stvari, to zmanjšuje tudi kredibilnost drugemu, kar pišete, pa tudi če bi bilo vse ostalo res. O morebitni zastrupitvi pri zaužitju gela iz plenice ni objavljenega niti enega primera v medicinski literaturi, tako da se sprašujem, od kod vam ta podatek? Dojenčki naj plenic seveda načeloma ne bi jedli, tako kot tudi ne zdravil, čistil ali alkoholnih pijač, ki so v vsakem gospodinjstvu, in to preprečiti je osnovna dolžnost staršev.
Dioksin je res strup, ki je žal vsepovsod okrog nas in smo ga v hrani deležni vsak dan. Dojenček ga z materinim mlekom, žal, dobi bistveno več kot bi ga lahko s katero koli plenico. Se pa dioksin nahaja v vseh beljenih oblačilih, torej tudi v belih bombažnih oblačilih za dojenčke in v pralnih plenicah, je pa izpostavitev bistveno manjša kot pri plenicah za enkratno uporabo. O TBT (tributilinu), ki ga omenjate, ne vem toliko, da bi lahko vašo trditev verodostojno komentirala. Res gre za strupeno snov, ki se je zaenkrat izkazala za škodljivo predvsem za vodne živali, v velikih koncentracijah tudi za ljudi, in Greenpeace ga je v okviru svoje raziskave leta 2000 našel v nekaterih plenicah za enkratno uporabo. Kako lahko v nizki koncentraciji vpliva na zdravje ljudi in koliko se sploh absorbira skozi kožo, ne vem, zaenkrat pa niso poročali o nobenem primeru škodljivega vpliva na zdravje otrok. To sicer ne pomeni, da to ni mogoče, verjetno pa bi se, če bi šlo za kakšen hud strup, to v medicinski literaturi vedelo.
Primerjava vložkov in plenic ni ravno najboljša. Če bi se hotela mama prepričati, kako se njen dojenček počuti v plenici iz blaga ali v plenici za enkratno uporabo, bi si morala tako plenico nadeti, se, oprostite, vanjo polulati in jo nositi tako dolgo, kot jo običajno pusti na koži svojega otroka – tudi čez noč. S to razliko, da majhni dojenčki lulajo približno 20-krat na dan.
Povsem pa se strinjam z vami, da so pralne plenice bolj ekološke od tistih za enkratno uporabo. Tudi če upoštevamo obremenjevanje okolja s fosfati iz pralnih praškov, ki ste ga sicer pozabili omeniti, in porabo energije, je bolj prijazno do okolja uporabljati plenice iz blaga. Ne drži pa, da bi kakršno koli človeško blato na urejenem smetišču, kakršna, upam, imamo pri nas, ogrožalo zdravje drugih.
Ob vsem parlamentiranju o tem in onem pa moram opozoriti še na nekaj. Otroške plenice so tržno blago in zato se med proizvajalci bije hud boj za vsak kos pogače, pri katerem se – zgolj zaradi dobička – ne izbira sredstev. Ne mislite, da so proizvajalci plenic iz blaga tako neznansko v skrbeh za naš svet in zdravje otrok, da bi se lotili nedobičkonosne dejavnosti iz čistega altruizma. Samo na drugačen način si režejo svoj kruh. Kakor je po eni strani možno, da nekateri proizvajalci plenic prikrivajo določene neprijetne podatke, je mogoče tudi, da drugi z napihovanjem za drugo stran neugodnih dejstev poskušajo onemogočiti konkurenco. Starši v skrbi za zdravje svojih otrok reagiramo zelo čustveno, tako kot ste vi v vašem pismu (ki ga nikakor ne jemljem osebno), oboji pa to s pridom izkoriščajo.
Skratka, če ponovim, da ne bo spet nepotrebnega razburjanja: za zdravje otrokove kože, o katerem smo v osnovi govorili, je bistvenega pomena, da je koža pod plenico čim bolj čista in suha. Ali to dosežemo s plenicami za enkratno uporabo, s pogostim menjavanjem plenic iz blaga ali z nago dojenčkovo ritko, je popolnoma vseeno. Povprečni starši tega s plenicami iz blaga niso sposobni, zato na splošno priporočam plenice za enkratno uporabo. Njihov edini medicinsko zaznani učinek v zadnjih 30 letih, odkar se uporabljajo, je dramatično zmanjšanje pojavnosti vnetij kože pod plenico, kar predstavlja nepopisno olajšanje za otroke, starše in tudi zdravnike. O morebitnih škodljivih učinkih plenic za enkratno uporabo ni nobenih podatkov v resni, neodvisni medicinski literaturi. O tem na veliko poročajo le proizvajalci plenic iz blaga, ki pa kot konkurenca niso najbolj verodostojen vir informacij na to temo.
Lep pozdrav,
Ja, res sem se malo preveč razburila … po nepotrebnem. Pred časom je krožil mail o škodljivosti Always vložkov, ki naj bi zato, ker vsebujejo veliko kemikalij, meddrugim tudi gel, ki zagotavlja suhost, povzročal raka na materničnem vratu. Potem so bile v medijih razne informacije o škodljivosti Bubhen kozmetike, ki so jo nekateri imeli za sveto, pa Eucerina, ki je kao najboljši za alergike …
Želela sem poudariti samo tole: mi imamo Racmanke že od samega začetka (in čez 6 tednov pričakujemo še enega člana, ki bo prav tako imel te plenice). Težave s kožo smo imeli samo ob izraščanju zob. Nekajkrat sem uporabila hladilno mazilo iz lekarne, trikrat pa zelo malo Sudo kreme (potem, ko smo bili na morju). Ampak! To ne pomeni, da deklici menjam plenico vsako uro. Ko je bila majhna, sem ji menjala na tri ure. Zdaj pa po potrebi – če veliko pije, zamenjam že po eni uri ali pa uri in pol. Včasih se zgodi, da je plenica tudi po treh urah še suha, deklico dam na stranišče in se polula (stara je 16 mesecev).
Imam tudi izkušnjo s plenicami za enkratno uporabo: na morje pač iz praktičnih razlogov nismo nosili Racmank, ampak smo imeli plenice za enkratno uporabo. Na morju smo bili trikrat, preizkusila sem tri vrste teh plenc. Vse so povzročile izsušitev kože (koža je bila najprej samo pordela, potem je postala rjavkasta in nazadnje se je olupila). Vse, brez izjeme. Pa sem kupila … ne vem, če smem povedati znamke … ampak ena znamka je zelo opevana, drugi dve malo manj, nisem pa kupila ravno najcenejših, ker je včasih pač tako, da je treba za dobre stvari odšteti nekoliko več denarja. In ker imam svojega otroka rada, zanj kdaj dam tudi kakšen evro več.
Za umivanje oz. brisanje ritke že od nekdaj uporabljamo vodo. (Če smo na izletu, uporabim pač vlažne robčke, saj vode nimam na voljo.) Otroško milo … kot ste zgoraj omenili … Kupila sem trdo milo za otroke, ki naj bi ga uporabljala tudi pri kopanju. Nekajkrat sem ga res uporabila tudi pri miljenju ritke in spolovila, ampak ali mila ne povzročajo glivic? Torej, sama sem z milom (ki ni bilo intimno) dobila glivice – zelo zoprn občutek! Svojo deklico zdaj umivam samo z vodo, če pa se slučajno pokaka v plenico (na stranišče načeloma kaka od osmega meseca dalje), pa ji kožo umijem s pikico svojega mila za intimno nego. Sramne ustnice razprem samo zato, da vidim, če je kaj blata zašlo tja. V kolikor ga ni, ji tega predela pač ne čistim. Tako so nas naučili v Šoli za starše v LJ porodnišnici. Ta del naj bi se namreč čistil sam. Do zdaj sem tako delala in ni bilo težav. Ostanki kreme … jih itak ni, ker krem ne uporabljamo, saj niso potrebne. Enkrat na teden pa deklica sedi v banji (ko jo kopamo) in se igra. Verjamem, da se takrat tudi kaj s tistega predela ‘odmoči’.
Lp, pa brez zamere.
Spoštovani,
žal živimo v svetu, ki je poln kemikalij, insekticidov, pesticidov, kancerogenov in še bogve česa. Kaj vse pojemo, popijemo in vdihujemo vsak dan, si ne moremo niti predstavljati in najbrž je bolje, da ne. Prav je, da se znanim škodljivostim kolikor se le da skušamo izogniti, smo pa nanje obsojeni vsi razen morda redkih, ki na kakšni odmaknjeni ekološki kmetiji sami proizvajajo vse, kar potrebujejo za življenje. In žal smo vsi tudi nenehna tarča boja za potrošnike raznoraznih proizvajalcev vsega, kar se da kupiti, ki marsikdaj ne izbirajo sredstev za lastno reklamo ali antireklamo proti konkurenci, pri čemer je njihovo vodilo predvsem dobiček, ne pa naša dobrobit. Zato je dobro tovrstne informacije, zlasti če so tako šokantne ali usodne, presojati z zrnom soli. (Pa oprostite za ta filozofski uvod.)
Raka na materničnem vratu, kot je že precej časa povsem nedvomno jasno in dokazano, povzročajo virusi in ne vložki. Gre za določene podtipe humanega virusa papiloma, ki se prenašajo s spolnimi stiki. Moškim ne delajo težav, večini žensk tudi ne in sploh ne vedo, da so z njimi okužene, pri nekaterih pa čez leta pride do raka materničnega vratu. Bolezen obstaja že stoletja in tisočletja in se ni začela z adventom kakršnih koli že vložkov. Pred nekaj leti so razvili tudi uspešno cepivo, s katerim se da preprečiti večino primerov raka materničnega vratu, in ki bo postalo tudi sestavni del cepilnega programa tudi v Sloveniji.
Kar se tiče kozmetike, je za zdravo kožo povsem v redu večina proizvodov, ki se prodajajo po trgovinah in drogerijah, če le ne pretiravamo z uporabo, ki lahko kožo izsuši ali razdraži. Na splošno dermatologi opažamo največ težav pri ženskah zaradi izsušenosti kože pri pretiravanju z milom, sledijo težave zaradi zaradi alergije na dišave. Mila ne povzročajo glivic, saj teh mikroorganizmov v milih ni, pač pa lahko pri prepogosti uporabi, v kombinaciji s še nekaterimi dejavniki, o katerih pišemo drugje na forumu, pripravijo ugoden teren za prekomerno razrast gliv kvasovk, ki jih ima večina žensk tako ali tako v nožnici in se jih ne da (pa tudi ni potrebno) povsem znebiti. Problem s kozmetičnimi in negovalnimi proizvodi se začne pri bolj občutljivi koži, ki marsičesa ne prenese, zato ljudem z občutljivo kožo načeloma svetujemo blage kozmetične in negovalne pripravke, najbolje neodišavljene in iz lekarne, kjer so standardi strožji kot v trgovinah. Pri kožnih boleznih pa je tudi v zvezi z nego potreben posvet z zdravnikom. Nobena krema ali milo tega sveta ni najboljše za vse ljudi in za vsako kožo.
Kaj se je zgodilo s kožo vaše hčerke pod plenico za enkratno uporabo, ne morem reči. Začetna rdečina je bila gotovo vnetje, tista poznejša rjavkasta barva in lupljenje sta bili zgolj posledici (v fazi ozdravljenja). Skriti deli spolovila pri deklici, ki se čistijo sami, so nožnica in vse od tam navzgor. Predel med sramnimi ustnicami ne šteje v to kategorijo in ga je treba redno čistiti. Verjetno gre za nesporazum v materinski šoli, kjer sicer poučujejo odlične in požrtvovalne medicinske sestre babice, ki jih zelo cenim. Bom pa preverila.
K istemu cilju – v najinem primeru sva se pogovarjali o zdravju otroške kože pod plenico – vodijo številne različne poti. Vam je uspelo najti takšno, s kakršno shajate brez težav in ste zadovoljni, hčerka pa tudi, kar je najpomembneje. Iskreno vam želim, da bi vam dobro služila še naprej, tudi pri drugem otroku.
Čim lažjo pot “v Rim” in veliko materinske sreče vam želim,
Hvala za dobre želje.
No, seveda v Šoli za starše predavajo odlične babice, v to ne dvomim. Imeli smo 4 različne: Tanjo Kranjc, Bernardo Oberstar, Gordano Njenjić in Brigito Grum. Poleg njih so nam predavali še pediater, psihologinja, zobozdravnik, fizioterapevtka in anestezistka. To je bilo v letu 2008, zdaj pa je menda popolnoma enako. Ko boste preverili, kaj in kako je na informaciji o nerazpiranju sramnih ustnic pri deklici, bi vam bila zelo hvaležna, če to napišete na tale forum, da bom vedela, kako ravnati v bodoče. (Tudi za lulčka so rekli, da naj kožico pustimo pri miru, čeprav vsi vemo, da se zadaj za njo nabira umazanija – no, sama nimam sina, zato o tem težko govorim, je pa nekako logično, da je temu tako.)
Pozdrav.
Spoštovani,
pri čiščenju kože pod plenico so pravila nedvoumna in o tem ni nobene debate. Pri deklicah je treba predel med sramnimi ustnicami očistiti ob vsakem previjanju. Dečkom je treba enkrat dnevno, najbolje med kopanjem, z vodo in milom, lahko pa tudi z zložencem in olivnim oljem, očistiti predel pod prepucijem (kožico) na spolovilu. Pri vsakem previjanju je treba temeljito razmakniti in očistiti ne le predel okrog ritke in splovila, ampak tudi kožne gube na stegnih in v pregibu kolka ter predel med ritnicama. Če v šoli za starše učijo drugače, se bomo o tem z njimi pogovorili in bodo dobili ustrezna navodila. Zdravniki namreč nimamo vedno vpogleda v delo, ki ga medicinske sestre opravljajo samostojno, zato včasih pride tudi do kakšnih nesporazumov ali odstopanj. Je pa tudi res, da manjša odstopanja od pravil pri negi kože, zlasti če koža ni zelo občutljiva, večinoma nimajo hudih posledic; če se pojavijo težave, pa jih starši mnogokrat sami prepoznajo in ustrezno prilagodijo nego. Sicer je pa šola za starše izjemno koristno celostno izobraževanje staršev, ki ga opravljajo izkušene in predane medicinske sestre in jo iskreno priporočam vsem, ki se pripravljajo na starševstvo, zlasti pred prihodom prvega otroka.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
nekje sem prebrala, da lahko poškoduješ sluznico pri čiščenju splovila pri deklici. Kako hitro lahko do tega pride? Če se slučajno zgodi, da poškoduješ sluznico ali se to samo zaceli ali jo potrebno k zdravniku? Kako veš da je sluznica poškodovana pri majni deklici, ki ne pove če jo kaj boli oziroma srbi?
Ali je sluznica predel znotraj malih sramnih ustnic ali znotraj velikih (zunanjost malih)?
Zelo težko je pri dojenčici očistiti predel zunaj malih sramnih ustrnic (bele obloge). Kako to najlažje storiš da ne povzročiš škode?
Hvala za odgovor in lep pozdrav
Spoštovani,
da bi pri negi poškodovali sluznico spolovila pri deklici, bi morali biti kar grobi. Dojenčico je treba umivati enkrat dnevno z vodo in milom in pri tem uporabiti toliko sile oz. pritiska, kot bi je pri sebi. Pri previjanju lahko uporabimo robčke, lahko pa jo prav tako umijemo, če imamo možnost.
Poškodbo kože/sluznice prepoznamo po tem, da jo pač vidimo, kajne? Pri higieni je pomembno, da dekličino spolovilo očistite v vseh gubicah, kar pomeni, da je treba sramne ustnice razpreti. Slabo očiščena sluznica, kjer se zadružujejo ostanki urina ali celo blata in še česa, se lažje vname in tudi poškoduje. Meja med kožo in sluznico je po vrhu velikih sramnih ustnic (sluznica je tisti bolj vlažni del, koža pa je tam, kjer je pri odrasli ženski poraščeno področje).
Vaša vprašanja zvenijo tako hudo prestrašeno, da ste najbrž nosečnica, ki pričakuje deklico … pa ne da bi s tem mislila kaj slabega. Veliko bodočih ali čisto svežih mamic ima hude skrbi okrog težav, ki jih pozneje z lahkoto obvladajo. Ustrezne nege vsako novo mamo nauči patronažna sestra in ta ni niti najmanj tako zapletena, kot se bojite.
Lep pozdrav,
Spoštovani,
rada bi samo izrazila vse pohvale vašemu pisanju – navdušena sem nad natančnostjo in nazornostjo vaših opisov nege dojenčkove kože in trdimi argumenti, s katerimi branite svoja stališča. Žal mi je le, da na tole temo nisem naletela že v času, ko sem se sama spopadala s težavami pri svoji novorojenki. Po navodilih babic iz šoli za starše punčke ponoči nisem previjala. Malčica je staknila grozno hud plenični izpuščaj (iz njega je kar mezelo:(), saj ga nismo znali zaustaviti-ne jaz, ne babica, ne zdravnica, ki ji je predpisala kar kortikosteroide (ki pa niso pomagali!). Po treh mesecih travmatičnega preizkušanja vseh mogočih mazil, obkladkov, plenic ter previjanja na 1-2h (tudi ponoči!), smo naleteli na PRAŠKO PASTO od Galexa (od LJ. lekarn pa začuda ni delovala)! In v kombinaciji s plenicami Pampers PREMIUM končno (skoraj čudežno!) pozdravili našo ritko. Takrat sem od sreče skoraj jokala in si obljubila, da bom našo izkušnjo podelila na spletu in tako morda komu prihranila traumatične tedne in mesece. Če boste govorili z babicami iz Šole za starše jim prosim prenesite tole moje sporočilo, da bo doseglo čim več (bodočih) mamic. Pa še to – tudi nam so svetovale naj sramnih ustnic ne odmikamo, a se sama tega nisem držala (nekako nisem mogla pustiti kakca tam) in verjamem, da sem se s tem morda izognila še kakšnemu uroinfektu. Ne bi panikakor rada,da bi to zvenelo kot splošna kritika dotičnih babic, saj so sicer svoje delo odlično opravile – na ŠZS smo izvedeli ogromno koristnih stvari in brez njih bi bili tedni po porodu neprimerno težji!
Hvala vam še enkrat in uspešno delo še naprej!
