Kakšno se vam zdi njeno razmišljanje…?

Ana

Kar se mene tiče – kot da bi se poslušal (svaj kar smo doživeli do sedaj). V marsičem se lahko z njo strinjam, predvsem pa s tem, kako malo o tem vedo razni strokovnjaki (ali pač nimamo sreče, da nismo naleteli na prave?). Mogoče vejo več pa nimajo časa? Da ne govorimo o pregledih in kontrolah. Dve uri vozimo malega do LJ, eno uro čakamo na pregled, pregled traja 5 minut in potem si nekdo drzne na tej osnovi nekaj napisati, ko je otrok daleč od svojega dejanskega stanja.
Očitno je res samo eno: kolikor narediš sam doma, je še največ . Zelo priporočljivo je imeti tudi zelo dobrega fizioterapevta (samo kako naj človek ve ali je ta , ki ga imaš dober ali ne?) in pa nekoga, ki bi te usmerjal.
Tega pa ni in ni. Vsega kar bi želel narediti pri otroku se moraš tako “sam spomnit”.
Tudi mi se ne družimo preveč v raznih društvih, ker je vsak otrok zgodba za sebe in potrebuje svoje prijeme. Naš otrok (star je dve leti in pol) se še najboj razživi, ko pride k nam na obisk sosedov sin (star eno leto in zelo živahen). Vpliva na njega zelo vzpodbudno, kar pri druženju z “njemu enakimi” ne opazimo.
Pa še je stvari za predebatirat. Mogoče kdaj drugič da ne bomo predolgi.

Po mojem mnenju je intervju prikazan kot eno samo veliko kritiziranje.
Mogoče je bilo vse tudi tako povedano.

Z določenimi stvarmi se sicer strinjam.

Mislim pa, da tudi v drugih državah ni vsesplošnega razumevanja za otroke s posebnimi potrebami. Povsod so ljudje, ki zadeve bolj razumejo, prav tako so strokovnjaki taki in drugačni.
Pravzaprav včasih od stokovnajkov preveč pričakujemo. Meni osebno predvsem pomaga, da preverim svoja stališča, slišim njihovo mnjenje, nasvete, navodila,… Potem pa mi živimo s tem otrokom 24 ur na dan.

Vsak pogovor se sicer da prikazati na več načinov.

Lp, Sasi

meni je njen način razmišljanja zelo všeč.
res je kot pravite, da vozimo otroka od daleč, čakamo na sprejem, potem pa je pregled zaključen v 5 minutah. Vedo sicer povedat kaj vse naj bi imel tvoj otrok za eno obravnavo, ampak v realnosti je to čisto drugače, na žalost.
res piše v vsakem leksikonu kako se s takšnim otrokom ukvarja tim strokovnjakov, halo ?? Pri nas v Sloveniji res ne.
Edina obravnava je na Soči, tu res, roko na srece so res dobri , zato ob tem lahko zelo skritiziran ZZZS, kateri je vzel kar nekaj kompetenc Soči, tako da sedaj čakamo na invalidski voziček že 3 tedne, kjub temu da sem jih prosila naj lepo prosim pohitijo, ker je stari voziček dotrajan in predvsem se je polomil. Na Soči so vedno voziček res dobro stestirali, da ja ni bilo probelmov, kaj bo sedaj si ne upam rečti, upam predvsem da se ne motim.
Malo sem se oddaljila od teme ampak sem morala malo potožit,..

Predvsem lahko rečem : BRAVO, VESNA GODINA !!!!
V vseh pogledih se strinjam z njenim gledanjem na svet in našo problematiko. Škoda , ker je tisti,ki bi jo morali (predvsem tisti, ki krojijo naše usode) ne poslušajo.

To je moje mnenje, pa LP Vesna!

Jaz jo občudujem.

Pred leti, ko sem zasledila podatek, da ima tudi ga. Vesna hčerko z CP sem z veliko pozornosti spremljala njen boj na vseh področjih. Predvsem s tistimi, ki bi nam staršem morali pomagati, pa so nam včasih (hote ali nehote) naredili veliko škode in gorja (šole, psihiatri, logopedi in razni drugi strokovni delavci). V vseh njenih postopkih sem ji dala popolnoma prav in jo v celoti podpirala. Seveda moram povedati, da je na določenih področjih uspela (po mojem mnenju) predvsem zato, ker je priznana strokovnjakinja in ji določene osebe, s katerimi je imela opravka po znanju niso segale niti do pasu. Kadar sem jaz nastopila tako kot gospa Vesna so me takoj obsodili, da sem “histerična”, da ne se ne morem sprijazniti z dejstvom, da imam drugačnega otroka. Pa vse to sploh ni bilo res. Samo zahtevala sem, da tisti, ki so bili na določenih mestih, le strokovno in človeško opravljajo svoje delo.
Kar se pa njenega dela s hčerko tiče, pa jo še bolj občudujem. Enkratno in vse pohvale vredno. Nikoli v življenju si ne bo mogla očitati, da ni naredila vsega. Po moji oceni je naredila ogromno. Ko sem spremljala njeno delo, me je bilo kar malo sram, da nisem naredila dovolj. Vendar vem, da sem naredila vse, kar je bilo v moji moči.
Še več takšnih in sčasoma se bo tudi na tem področju kaj spremenilo.
Lep pozdrav.nat napisal:

> Jaz jo občudujem.

Vesna poskuša rušiti tabuje in pri tem trka na različne vesti.
Tudi jaz jo občudujem. Takoj za Lancem, seveda.
Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (29-08-05 22:16)

Vredno prebrati, predvsem tistim, ki tega ne doživljajo, ampak spremljajo življenje nekoga ki ima otroka s PP.
Na vseh področjih se strinjam z njo.
Žal, tudi na tem, da so te življenjske stvari pričele razjedati moj zakon.

Se strinjam z Vesno. Bravo Vesna Godina. Nazadnje sem si ogledala Polnočni klub, kjer je sodelovala tudi ga. Vesna. Dolgo sem razmišljala o besedah, ki si bile izrečene, tako z njene strani, kot tudi s strani ostalih sodelujočih.
Bravo tudi ga. Vesna – pred časom sem si ogledala intervju oziroma oddajo “Predah v gibanju” na TV PIKA. Vesela sem, da se tudi na tem področju odpira – nam vsem.
Lep pozdrav
Silva

no da svem skupaj potožim še enkrat, vsej vesoljni sloveniji, kako je poskrbljeno za naše otroke s posebnimi potrebami.
na testiranju za voziček smo bili 12. junija 2005 , do danes to je 28.10. vozička še nimamo, kljub večkratni prošnji tako na zzzs kot soči, namreč star se nam je polomil.

naš sin pa je zelo telesno prizadet, tako da brez invalidskega vozička ne more biti.
Dragi vi vsi,ki ste po raznih takšnih službah, dajte se že enkrat prosim lepo zmigati-grdo sem rekla , ampak je resnica.

toliko za danes , lep pozdrav

irena

Vesna Godina je zakon. Tudi sama sicer sem že študentka s posebnimi potrebami vendar sem prebrala veliko o njej in približno vem kaj misli, čuti.

hmm
Po moje preveč kritizira in daje premalo nasvetov kaj narediti, da bi bilo boljše. Razen tega da hoče več denarja, kar je pa nemogoče.

Ko govori o otrocih, govori preveč nasplošno. V isti koš meče otroke z motnjami gibanje in otroke z motnjami v duševnem razvoju. Pri tem se starši, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju počutijo krive, ker niso svojih otrok pregurali tako daleč.

Otroci morajo biti srečni. to je moje prvo pravilo. Življenje je prekratko, da bi nam največ pomeilo kakšno šolo bo naredil in do kam ga bomo prerinili. Zraven se pa pozabimo vprašati ali je otrok srečen ali ne. Ali so starši srečni. V tej svoji gonji jim ponavadi propade zakon in zdravje. Škoda. Ti otroci rabijo srečne in zdrave starše.

To je prvo.

Ali je otrok Vesne Godine srečen?
Tega nikjer ne zasledim . Ona se mi ne zdi srečna mama.
Pa se mi zdi, da ji nobena država pri tem ne bi mogla pomagati. Vsak za svojo srečo skrbi sam.

Zlatica,
tole ste lepo (in resnično!) napisali:

“Življenje je prekratko, da bi nam največ pomeilo kakšno šolo bo naredil in do kam ga bomo prerinili. Zraven se pa pozabimo vprašati ali je otrok srečen ali ne. Ali so starši srečni. V tej svoji gonji jim ponavadi propade zakon in zdravje. Škoda. Ti otroci rabijo srečne in zdrave starše.”

Lep pozdrav, Petra

Tudi jaz se strinjam z zlatico.
Dodala bi še, da se mi ne zdi prav, da povsod ponavlja, da je zaradi vsega tega “fasala” raka, tudi v Omizju. Take njene izjave za medije me zelo prizadenejo in sprašujem se, kako jih sprejema njena hči? Se zaradi tega počuti krivo?
Je pa res, da je ogromno žrtvovala za rehabilitacijo svojega otroka, a tudi jaz nisem prepričana, če je res vse tako O.K..
S tem ne želim zmanjšati njenega prispevka, a imam občutek, da je gospa globoko nesrečna. Če je tak tudi otrok, potem vsi ti nečloveški napori obeh morda le nimajo tako velikega smisla. To je le razmišljanje, saj nobene od njiju ne poznam – žal gospa ne pove (vsaj jaz nisem zasledila) kako je vse te napore in odrekanja prenašala njena hči, kaj je imela od otroštva….

Nekaj bom rekla. Vesna Godina je profesorica, je ženska je mati. Jaz sem otrok oz. zdaj že odrasla oseba s posebnimi potrebami in tudi moja mami je zbolela za rakom na prsih. Hočem vam povedati to, da se jaz ne počutim krive, ker je pred enajstimi leti zbolela in je sedaj okrevala. To je velik sres za mati, ki rodi otroka, ki ni ravno vse v redu z njim. Res pa je, da to ponavlja. Nesrečna je verjetno zato, ker vsaka mati si želi imeti zdravega otroka. Včasih pa še očetje popustijo(tako kot je moj) in mati mora vse sama. Se trudit, se žrtvovat in iz tega pridejo stresi… Samo povem svoje mnenje.