Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Otroci s posebnimi potrebami in dolgotrajno bolni otroci Integracija in inkluzija otrok s posebnimi potrebami

Integracija in inkluzija otrok s posebnimi potrebami

Ker delam raziskovalno nalogo o OPP in del te je tudi o integraciji in inkluziji me zanima kakšno je vaše mnenje o teh. Kajti v Sloveniji inkluzije še ni, le integracija je, ampak večina v moji okolici meni da bi bili OPP bolj izobraženi če bi inkluzijo uvedli tudi v Sloveniji (tudi drugačnost bi bolj tolerirali).

Lp, Arijana

Lepo prosim, če obrazložite, kaj besedi “inkluzija” in “integracija” sploh pomenita, kakšna je razlika med njima (konkretno – v šolskem sistemu?
Hvala.

Integracija-otrok se mora prilagoditi okolju, v katerega je vključen
Inkluzija- okolje se prilagodi otroku

Kar se tiče integracije in inkluzije – v teoriji je vse enkratno in izvedljivo, ko pa je treba stvari realizirati, se zakomplicira. Kar predstavljajte si – gluh otrok v redni šoli pomeni, da bi se učitelji morali naučiti znakovnega jezika, slep otrok – posebna pomagala, posebna tipkovnica, zemljevidi, otrok na vozičku – dvigalo… pa še bi lahko naštevala. Gre za visoke stroške, ki so pogosto samo za enega otroka. Da me bo pomote – podpiram tako integracijo kot inkluzijo, toda delam z otroki z zmerno motnjo v duš. razvoju in moram vam povedati, da si njihovo integracijo zelo težko predstavljam.
Razumem starše. ki hočejo, da je njihov otrok čim bližje domu in da se mu hkrati nudi čim boljša oskrba, vendar to se včasih izključuje. Tudi sama sem mama in ne predstavljam si, da bi moral moj otrok pri šestih letih zaradi določene motnje v zavod. Vendar, kot sem rekla, stvari v praksi niso vedno tako preproste. Mogoče je v izobraževalnem smislu otrok v domači šoli celo na izgubi, saj toliko strokovnjakov Slovenija ne premore.

Lep pozdrav, pa veliko uspešnih integracij (ne samo fizičnih!) in veliko srečnih otrok!
Darja

Inkluzija pomeni vključevanje različnih oseb s PP v vsakdanje življenje. Je obširnejši pojem kot integracija. Inkluzija ni le prilaganje okolja posamezniku, temveč je tudi predstavlja dvosmeren proces (Večina se prilagodi manjšini in obratno). Prednosti inkluzije, ki jo navajajo različni avtorji so: zmanjševanje strahu pred različnostjo, rast in socialno znanje, izboljšanje samopodobe, prijateljstvo, lahko tudi manjši stroški (čeprav po mnenju večine avtorjev so stroški inkluzije višji kot stroški integracije).
Inklizija se ne nanaša samo na otroke s PP, lahko tudi na skupine, ki so tako ali drugače odrinjene na rob (npr. manjšine, brezposelni, itd)
Razmerja med intergacijo in inkluzijo odpirajo tudi različne dileme: npr. kdaj je integracija smiselna, kaj je uspešna in podobno.
Nekaj razmišljanj (povzetih iz):
»Uspešna integracija pomeni ne samo, da otrok uspešno osvaja znanja, temveč da se v vrtcu in šoli tudi dobro počuti, pridobiva prijatelje, raste v svoji osebni vrednosti in samopodobi. Uspešna integracija pomeni tudi, da se dobro počutijo vsi akterji tega procesa: gluh ali naglušen učenec, njegova učiteljica, sošolci, delavci šole in starši ostalih otrok.
Integriran je tisti, ki se je adaptiral normam, ki so v določenem okolju oziroma šoli dominantne. Od učencev, ki so integrirani, se pričakuje, da so pripravljeni in sposobni (imajo moč in voljo) delati tisto, kar se pričakuje tudi od drugih učencev/otrok.
Vzporedno z integracijo se zaostruje problem diferenciacije, saj se v istem razredu znajdejo zelo različni učenci in razlike med njimi se z leti še večajo.«

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Pošlji oblikovano (05-03-06 18:36)

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Integracija je proces, v katerem se lahko učenec (otrok, mladostnik) razvija. V njem lahko razvija psihične in socialne potenciale in s tem poveča svojo ekonomsko in socialno neodvisnost. Integracija je hkrati tudi proces spodbujanja in pridobivanja izkušenj za sobivanje,sožitje, medsebojno razumevanje, sodelovanje, strpnost, stičnost in bližino. Otrok s posebnimi potrebami se mora vkljućiti v razred kot enakovreden partner, ki z vključitvijo nekaj pridobi, nekaj pa tudi prinese in da. Na ta način integracija ni samo priprava na življenje, temveč je življenje samo, ki postavlja otroka pred storilnostne naloge in v socialne interakcije prispevajo k njegovi rasti in socialnemu razvoju. Pomagajo jim izostriti občutljivost za človeške stike un človeške dimenzije sobivanja, na katere v storilnosti in tekmovalni klimi pogosto pozabljajo.
Integracija je vedno tudi proces spreminjanja šole v smeri izboljšave kakovosti izobraževalnega procesa in procesa socializacije za vse učence.

Vzgojno-izobraževalna integracija se lahko uresničuje v različnem obsegu: od MINIMALNE, ki meji na segregacijo-to je izločanje v poseben prostor, preko DELNE, ko je otrok nekaj časa v eni sobi ali v posebni sobi, do POPOLNE ali TOTALNE integracije, takrat ko je otrok največ časa v redni skupini.

Po Leadbetterju lahko ima integracija tri dimenzije: FUNKCIJSKO, LOKACIJSKO in SOCIALNO

Otrok je funkcionalno integriran ko sprejema učni načrt, ki je v splošnem podoben načrtom ostalih učencev v razredu.
Otrok je lokacijsko integriran ko je nameščen v istem prostoru z ostalimi učenci v razredu, vendar je segreriran v vseh ostalih pogledih.
O socialni integriranosti otroka pa govorimo ko je sposoben navezovati socialne integracije z ostalim razredom.

Sočasno z besedo integracija otrok s posebnimi potrebami se pojavlja tudi beseda inkluzija. Bistvo inkluzije so vzgojno-izobraževalni postopki, katerih cilj je nuditi aktivno pomoč učencu s posebnimi potrebami, pri čemer je okolje, v katarem se ta pomoč izvaja, redni razred osnovne šole.Inkluzija pomeni tudi vzgojno-izobraževalni proces, v katerega so v največji možni meri vključeni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami.

Dobre šole postanejo pe boljše ko so vanje vključeni učenci s posebnimi potrebami iz domačega okolja, saj učenci na ta način spoznavajo življenje tako kot je.Saj vendar za vse ljudi sije isto sonce.

“Vsak človek je za nekaj nadarjen.Ugotoviti moramo samo,za kaj.”
Evelyn Blose Holman

Lp, Arijana

Kar se tiče prilagoditev za gibalno ovirane otroke, je tukaj največkrat kriva kar država, ki pri izgradnji nove šolske stavbe varčuje tam, kjer ni treba. Ko so gradili novo srednjo ekonomsko šolo v Brežicah iz varčevalnih nagibov namesto dvigala naredili širše stopnice. Še tako široke stopnice pa dijaku na invalidskemu vozičku ne bodo pomagale priti v prvo nadstropje, kjer je locirana računalniška učilnica. Stavba je bila dokončana v letu 1998, ko je nov zakon o graditvi objektov, ki zahteva prilagoditve za gibalno ovirane že veljal.

New Report

Close