infuzije
pozdravljena,,
okakih infuzijah j epa tu govora.če gre z amedrolpotrebuje od 6-8 ur da začne učinkovati.uspeh po medrolu pa je pri nekaterih bolj pri nekaterih manj očiten.
tukaj nekaj več o samem zdravilu
Glukokortikoidi prestopijo celične opne in tvorijo kompleks s specifičnimi receptorji v
citoplazmi. V tej obliki nato vstopajo v celično jedro, se vežejo na DNA (kromatin) in
spodbujajo prepis mRNA in posledično sintezo različnih beljakovinskih encimov, ki so
končno odgovorni za sistemske učinke glukokortikoidov.
Glukokortikoidi pomembno vplivajo na vnetne in imunske procese v organizmu, poleg tega
pa delujejo na presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Učinkujejo tudi na
kardiovaskularni sistem, skeletne mišice in na osrednji živčni sistem.
DELOVANJE NA VNETNE IN IMUNSKE PROCESE
Terapevtska uporaba se opira predvsem na protivnetno, imunosupresivno in protialergijsko
delovanje glukokortikoidov. Zaradi teh učinkov pride do:
• zmanjšanja števila imunsko aktivnih celic v bližini vnetnega žarišča,
• manjše vazodilatacije,
• stabilizacije lizosomskih open,
• zaviranja fagocitoze in
• zmanjšanega nastajanja prostaglandinov in sorodnih spojin.
Odmerek 4,4 mg metilprednizolon acetata (4 mg metilprednizolona) ima enak
glukokortikoidni (protivnetni) učinek kot 20 mg hidrokortizona. Mineralokortikoidni učinek
metilprednizolona je zelo majhen (200 mg metilprednizolona je enakovredno 1 mg
dezoksikortikosterona).
DELOVANJE NA PRESNOVO OGLJIKOVIH HIDRATOV IN BELJAKOVIN
Pod vplivom glukokortikoidov pride do razgradnje beljakovin. Sproščene aminokisline se z
glukoneogenezo v jetrih pretvorijo v glukozo in glikogen. Zmanjšana poraba glukoze v
perifernih tkivih lahko pripelje do hiperglikemije in glukozurije, zlasti pri bolnikih, ki se
nagibajo k sladkorni bolezni.
DELOVANJE NA PRESNOVO MAŠČOB
2
Glukokortikoidi delujejo lipolitično – to je najbolj vidno na udih – poleg tega pa imajo tudi
lipogenetski učinek, najopaznejši na prsnem košu, vratu in glavi – zato pride do
prerazporeditve maščobe v telesu.
Farmakološka učinkovitost kortikosteroidov je največja, ko se koncentracije v krvi že
znižujejo, zato sklepamo, da je večino učinkov teh zdravil moč pripisati njihovemu vplivu
na aktivnost encimov, ne pa njihovemu neposrednemu delovanju.
FARMAKOKINETSKE LASTNOSTI:
S perfuzijo tankega črevesa pri človeku so ugotovili, da se steroidi večinoma absorbirajo v
proksimalnem delu tankega črevesja. Absorpcija v distalnem delu je znašala približno 50%
proksimalne vrednosti. Pri človeku se metilprednizolon šibko veže na albumine in
transkortin. Okoli 40 do 90% zdravila je vezanega. Metilprednisolon se metabolizira v jetrih
podobno kot kortizol. Glavna metabolita sta 20 β-hidroksimetilprednizolon in 20 β-hidroksi-
6 α-metilprednizon. Metaboliti se izločajo z urinom v obliki glukuronidov, sulfatov in
nevezanih sestavin. Do teh vezav prihaja predvsem v jetrih, delno tudi v ledvicah.
INDIKACIJE:
Tablete Medrol so indicirane pri naslednjih boleznih, obolenjih in stanjih:
MOTNJE V DELOVANJU ENDOKRINIH ŽLEZ
• Primarna ali sekundarna insuficienca skorje nadledvične žleze.
• Prirojena hiperplazija nadledvične žleze.
• Negnojni tiroiditis.
• Hiperkalcemija pri rakavih boleznih.
DRUGE MOTNJE
• Revmatične bolezni:
kot kratkotrajno dodatno zdravljenje (pri akutni bolezni ali akutnem poslabšanju) pri
psoriatičnem artritisu, revmatoidnem artritisu, vključno z juvenilnim revmatoidnim
artritisom (v nekaterih primerih je potrebno vzdrževalno zdravljenje z nizkimi odmerki),
pri ankilozirajočem spondilitisu, akutnem ali subakutnem burzitisu, akutnem
nespecifičnem tenosinovitisu, akutnem uričnem artritisu, osteoartritisu po poškodbi,
sinovitisu pri osteoartritisu in pri epikondilitisu.
• Sistemske vezivnotkivne bolezni:
za akutna poslabšanja, v izbranih primerih pa tudi kot vzdrževalno zdravljenje pri
sistemskem lupusu eritematozusu (vključno lupusni nefritis), sistemskem
dermatomiozitisu (polimiozitisu), akutnem revmatičnem karditisu, revmatični
polimialgiji in temporalnem arteritisu.
• Kožne bolezni:
pemfigus, bulozni dermatitis herpetiformis, Stevens-Johnsonov sindrom, eksfoliativni
dermatitis, mikozis fungoides, huda psoriaza, hud seboroični dermatitis.
• Alergijske bolezni:
za zdravljenje težkih stanj, ko ne pomaga ustrezno konvencionalno zdravljenje pri
sezonskem ali celoletnem alergijskem rinitisu, serumski bolezni, bronhialni astmi,
alergijah na zdravila, kontaktnem dermatitisu, atopijskem dermatitisu.
• Očesna obolenja:
huda akutna in kronična alergijska in druga vnetja, ki prizadenejo samo oko ali okolna
tkiva kot alergijski ulkusi na robu roženice, oftalmični herpes zoster, vnetja prednjih
očesnih delov, difuzna vnetja zadnjih očesnih delov – uveitis in horoiditis, simpatična
oftalmija, alergijski konjunktivitis, keratitis, horioretinitis, nevritis vidnega živca, iritis
in iridociklitis.
• Bolezni dihal:
3
simptomatska sarkoidoza, za drugo zdravljenje odporni Loefflerjevi infiltrati, berilioza,
fulminantna ali razširjena pljučna tuberkuloza ob sočasnem ustreznem
antituberkulotičnem zdravljenju, aspiracijski pnevmonitis.
• Bolezni krvi in krvotvornih organov:
idiopatična trombocitopenična purpura pri odraslih, sekundarna trombocitopenija pri
odraslih, pridobljena (avtoimuna) hemolitična anemija, čista aplastična anemija,
prirojena aplastična anemija.
• Neoplazme:
zdravljenje levkemij in limfomov pri odraslih, akutnih levkemij pri otrocih.
• Stanja z edemi:
za vzpostavitev diureze in zmanjšanje proteinurije pri nefrotičnem sindromu brez
uremije (idiopatični ali v okviru lupusa eritematozusa).
• Bolezni prebavil:
za umiritev kritičnih poslabšanj pri ulceroznem kolitisu in Crohnovi bolezni.
• Prizadetost živčevja:
akutna poslabšanja pri multipli sklerozi, edem zaradi možganskega tumorja.
• Drugo:
tuberkulozni meningitis s subarahnoidalnim blokom (lahko samo grozečim) ob
sočasnem ustreznem antituberkulotičnem zdravljenju, trihinoza z nevrološkimi izpadi
ali prizadetostjo miokarda.
• Presajanje organov in tkiv.
KONTRAINDIKACIJE:
• Sistemske glivične okužbe.
• Preobčutljivost na metilprednisolon ali druge sestavine zdravila.
POSEBNA OPOZORILA:
Pri bolnikih, zdravljenih s kortikosteroidi in izpostavljenih nenadnemu stresu, je treba
zvišati odmerek hitro delujočega kortikosteroida pred stresno situacijo, med njo in po njej.
Kortikosteroidi lahko prikrijejo nekatera znamenja okužbe, mogoč pa je tudi nastanek novih
okužb. Zdravljenje s kortikosteroidi lahko zmanjša odpornost za okužbe in možnost
njihovega lokaliziranja.
Dolgotrajna raba kortikosteroidov lahko povzroči zadajšnjo subkapsularno sivo mreno,
glavkom z mogočo okvaro očesnega živca ter povečuje nevarnost sekundarnih virusnih ali
glivičnih okužb očesa.
Mogoče so alergijske reakcije (npr. angioedem).
Povprečni ali visoki odmerki hidrokortizona ali kortizona lahko povzročijo zvečanje krvnega
pritiska, zadrževanje soli in vode v telesu ter povečano izločanja kalija iz telesa. Pri
sintetičnih derivatih je verjetnost, da bo prišlo do navedenih neželenih učinkov manjša,
razen ko gre za visoke odmerke. Včasih je treba omejiti sol v prehrani in dodajati kalij. Vsi
kortikosteroidi povečujejo izločanje kalcija.
V času zdravljenja s kortikosteroidi bolnikov ne smemo cepiti. To velja zlasti za bolnike, ki
dobivajo visoke odmerke kortikosteroidov. Možni so nevrološki zapleti, tvorba protiteles pa
je premajhna.
Pri aktivni tuberkolozi mora biti raba tablet Medrol omejena le na tiste fulminantne in
razsejane oblike tuberkuloze, kjer so kortikosteroidi sestavni del ustreznega
protituberkuloznega zdravljenja.
Pri bolnikih z latentno tuberkulozo ali pozitivno tuberkulinsko reakcijo, ki dobivajo
kortikosteroide, je potrebno skrbno opazovanje, saj lahko pride do reaktivacije bolezni. Ob
dolgotrajnem kortikosteroidnem zdravljenju naj bi ti bolniki dobivali ustrezno
kemoprofilakso.
4
Mnenja o tem, ali kortikosteroidi sami po sebi povzročajo peptični ulkus, ki se pojavlja med
zdravljenjem, so neenotna. Nesporno pa je, da glukokortikoidno zdravljenje lahko prikrije
simptomatiko peptičnega ulkusa, tako da lahko pride do perforacije ali krvavitve brez
posebnih bolečin.
Osteoporoza je pogost, vendar ne vedno prepoznan stranski učinek dolgotrajnega zdravljenja
z visokimi odmerki glukokortikoidov.
Pri otrocih, ki dalj časa dnevno prejemajo deljene odmerke glukokortikoidov, lahko pride do
zastoja rasti, zato je ta način zdravljenja ustrezen le v najnujnejših primerih. Ponavadi se
temu neželenemu učinku lahko izognemo ali ga zmanjšamo, tako da dajemo zdravilo vsak
drugi dan.
Obrambna sposobnost je pri bolnikih, ki prejemajo visoke odmerke glukokortikoidov
zmanjšana, kar povečuje njihovo dovzetnost za glivične, pa tudi bakterijske in virusne
okužbe.
Z glukokortikoidi povzročeni insuficienci nadledvične žleze se lahko izognemo s postopnim
zmanjševanjem odmerka. Vendar delna insuficienca lahko traja še več mesecev po koncu
zdravljenja. Če v tem obdobju pride do kake stresne situacije, je treba obnoviti hormonsko
zdravljenje. Ker je lahko moteno tudi izločanje mineralokortikoidov, je treba hkrati dodajati
sol in/ali mineralokortikoid.
Pri bolnikih s hipotiroidizmom in s cirozo je učinek kortikosteroidov večji.
Zaradi možne perforacije roženice je treba pri bolnikih s herpesom simpleksom na očeh
uporabljati kortikosteroide previdno.
Za vzdrževalno zdravljenje se uporablja najmanjši mogoči odmerek kortikosteroidov; če je
zmanjšanje odmerka mogoče, mora biti postopno.
Raba kortikosteroidov lahko izzove različne duševne motnje, od evforije, nespečnosti in
labilnega razpoloženja do sprememb osebnosti, globoke depresije in znamenj prave psihoze.
Kortikosteroidi lahko še poslabšajo že obstoječo čustveno nestanovitnost ali psihotska
nagnjenja.
Kortikosteroide je treba uporabljati previdno pri ulceroznem kolitisu, če obstaja nevarnost
perforacije, abscesa ali druge gnojne okužbe, pri divertikulitisih, svežih črevesnih
anastomozah, aktivnem ali latentnem peptičnem ulkusu, ledvični insuficienci, zvišanem
krvnem pritisku, osteoporozi ali pri miasteniji gravis.
Komplikacije glukokortikoidnega zdravljenja so odvisne od odmerka in trajanja zdravljenja.
Zato je treba v vsakem posamičnem primeru presoditi razmerje med koristjo in tveganjem in
na podlagi tega izbrati ustrezni odmerek in trajanje zdravljenja ter se odločiti za dnevno ali
intermitentno zdravljenje. Zdravljenje mora spremljati zdravnik z ustreznimi izkušnjami in
znanjem. Bolnik ne sme brez zdravnikovega soglasja spreminjati odmerjanja niti zvečati ali
zmanjšati odmerkov oziroma prekiniti zdravljenja.
KARCINOGENOST, MUTAGENOST IN PLODNOST
Ni dokazov, da kortikosteroidi učinkujejo karcinogeno, da delujejo mutageno ali da
zmanjšujejo plodnost.
INTERAKCIJE Z DRUGIMI ZDRAVILI:
Navedene farmakodinamične interakcije so lahko tudi klinično pomembne.
Pri sočasni rabi ciklosporina in metilprednizolona pride do vzajemno zmanjšanega
metabolizma, zato je verjetnost, da se bodo pokazali neželeni učinki prvega ali drugega
zdravila, večja. Pri sočasnem jemanju metilprednisolona in ciklosporina so opisali krče.
Zdravila, ki inducirajo jetrne encime (kot so fenobarbital, fenitoin, karbamazepin, primidon
ali rifampicin), lahko zvišajo očistek metilprednizolona in mora biti odmerek
metilprednisolona, potreben za določen učinek, večji. Zdravila kot troleandomicin in
ketokonazol pa lahko zavrejo metabolizem metilprednizolona in zmanjšajo njegov očistek.
Odmerek metilprednizolona je treba prilagoditi tako, da ne pride do neželenih učinkov.
Metiprednizolon lahko zviša očistek visokih odmerkov aspirina, če jih bolnik jemlje dalj
5
časa. Serumska koncentracija salicilatov se lahko zmanjša, nevarnost toksičnih učinkov
salicilatov pa izrazito zviša, če metilprednizolon prenehamo dajati. Pri bolnikih s
hipoprotrombinemijo je pri sočasnem predpisovanju kortikosteroidov in aspirina potrebna
skrajna previdnost. Učinek metilprednizolona na oralna antikoagulacijska zdravila je
spremenljiv. Poročajo tako o manjšem kot o večjem učinku oralnih anikoagulantov ob
sočasnem jemanju kortikosteroidov. Za vzdrževanje želenega vpliva na strjevanje krvi je
treba spremljati koagulacijske teste. Zmanjšana je učinkovitost antihipertenzivov, diuretikov,
antidiabetikov in antiholinesteraznih zdravil.
STRANSKI UČINKI:
Navedeni stranski učinki so značilni za vse sistemske kortikosteroide. Četudi so našteti, to ne
pomeni, da so bili opaženi prav ob uporabi metilprednizolona.
6
MOTNJE V MENJAVI TEKOČIN IN RAVNOVESJU ELEKTROLITOV: retencija natrija,
srčna dekompenzacija pri dovzetnih bolnikih, zvečan krvni pritisk, zadrževanje tekočin v
telesu, izguba kalija in hipokalemična alkaloza.
MIŠIČNO-SKELETNI UČINKI: steroidna miopatija, mišična slabost, osteoporoza,
patološki zlomi, kompresijski zlomi vretenc, aseptična nekroza, rupture tetiv in
teleangiektazije.
GASTROINTESTINALNI UČINKI: peptični ulkus z možno perforacijo in krvavitvijo,
krvavitev iz želodca, pankreatitis, ezofagitis in perforacija črevesja.
DERMALNI UČINKI: zmanjšana zmožnost celjenja ran, petehije in ekhimoze ter tanka,
krhka, ranljiva koža in akne.
PRESNOVNE MOTNJE: negativna dušikova bilanca zaradi katabolizma beljakovin.
NEVROLOŠKI UČINKI: zvišan intrakranialni pritisk, možganski psevdotumor, duševne
motnje in krči, depresije, psihoze.
ENDOKRINI UČINKI: hirzutizem, motnje menstrualnega cikla, razvoj Cushingovega
sindroma, zavora hipofizno-nadledvične osi, zmanjšana toleranca za ogljikove hidrate,
zvečan apetit, pojav latentnega diabetesa mellitusa, povečana potreba po insulinu ali oralnih
hipoglikemičnih zdravilih pri diabetikih, zaviranje rasti pri otrocih ter odtegnitveni sindrom
pri nagli prekinitvi zdravljenja.
OFTALMIČNI UČINKI: zadajšnja subkapsularna siva mrena, povečan intraokularni tlak in
eksoftalmus.
NEPRAVILNOSTI V DELOVANJU IMUNSKEGA SISTEMA: prikrite okužbe, aktivacija
latentnih okužb, oportunistične okužbe, preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilaktično
reakcijo, možno zmanjšanje reakcij pri kožnem testiranju.
aja še vedno ne vemo o katerih infuzijah govoriš tako da ti tudi ne moremo govoriti o stranskih učinkih če ne navedeš imena zdravila.nekateri dobivajo samo hepavit(vitamin e,d,k v infuziji)nekaterim dajejo citostatike v infuziji pri zagonu.boš morala biti natančneja.to je približno tako kot da bi vprašala kako hitro se ahko pelješ z avtom.saj veš kakor s katerim??
LP!
živjo imam eno prošnjo…prosim da mi kdo pojasni bekaj…zaradi obolenja z lupusom, sem jemala visoke doze medrole(90 mg) potem pa so mi postopoma zmanjševali in sem sedaj na 4 mg dnevno zdej so mi pa delali nek ACHT test(al neki tazga vrjetno ni prov napisano) in ugotovili da imam insuficienco nadledvične žleze, za kar so mi predlagali ukinitev medrola in pričetek jemanja hidrokortizona…zdej me pa zanima kaka je razlika med medrolom pa hidrokortizonom, kako je s stranskimi učinki…jemala naj bi 3x dnevno po 15 mg…glede na to da sem se zarad medrola že zredila 40kg dobila ogabne strije po telesu itd….bi rada vedla v kaj se spuščam in ali je ta hidrokortizon enak”drek” kot medrol
HVALA
Sanela
Glej sončica,predvidevam da govoriš o infuzijah medrola, Tudi sama sem dolgoletna bolnica MS.
Inf.medrola sem že dobila,vedno ob zelo hudih zagonih bolezni. Vedno dobim po tri infuzije,zanje se odloči moja nevrologinja. V tednu dni po prejemu se pokažejo rezultati. Vedno mi pomagajo- je pa res,da so stranski učinki kot: -tanšanje kože,napihnjenost pa tudi kak kilogram pridobim. Odločitev je pa čisto tvoja.
lp Tery