Točno tako. Skrajno nesramno, neprimerno in neodgovorno je pustiti bolno osebo čakati. Nesramno je pustiti čakati tudi zdrave ljudi.

Verjetno bi se ti dve osebi odzvali drugače (lepše), če bi jima tretja oseba povedala, da si je premislila.

Točno tako. Skrajno nesramno, neprimerno in neodgovorno je pustiti bolno osebo čakati. Nesramno je pustiti čakati tudi zdrave ljudi.

Verjetno bi se ti dve osebi odzvali drugače (lepše), če bi jima tretja oseba povedala, da si je premislila.
[/quote]

Najlazje se je zajebavati. Najlazje grejo z jezika zajebancije. Ko pa pride do resnejsih stvari in se je potrebno opravicit, ker si si premislil ali se opravicit na splosno pa ne gre vec z jezika. No, ce bi bila oseba iskrena bi slo tudi to z jezika.
Pac ti dve osebi povesta na glas. Ker tista tretja ne pove na glas in ignorira se ne pomeni, da ne razmislja o tem. Dalec od tega. Se kako razmislja, ce je iskala priimek. Ampak potiho, pri sebi. Kar pa tudi ne pomeni, da tudi ona ni povedala komu tretjemu. Lahko, da je pikacrta ona ali kdo v povezavi z njo.

Ne it v vlogo zrtve. To je kontraproduktivno. Ne poznas vzroke za tako obnasanje, ljudje se lahko glede enih stvari hitro premislimo. Ne razumem, cemu tak gnev? Jo je bolna oseba prevec zaupala? Kaj je bolna oseba pricakovala od te zenske? Prijateljstvo? Iskren odnos? Druzenje?

Zakaj se obe tako oklepata te nepostene situacije? Je edina v vajinem zivljenju?
[/quote]

Kakšna žrtev? To je dokazano, da potlačena čustva povzročajo bolezni, takšne in drugačne, ne samo raka. Poguglaj ‘potlačena čustva’.

ZDRAVO IZRAŽANJE ČUSTEV

Izražajte se! Izražajte svoja čustva in misli. Ne tiščite jih v sebi, kajti energija bo vedno našla pot, saj je neuničljiva. In če so to čustva nesrečnih energij, bodo našla pot na najmanj zaželen način – odrazilo vam jih bo vaše življenje skozi trpljenje in bolečine, slej ko prej pa skozi bolezen tudi vaše telo.

Nisem vec ravno najmlajsa, sem ze izkusila oboje – izrazena in potlacena custva in moram reci, da mi zelo koristi, ce custva izrazim. Potem bom po 10ih letih mirna in ne bom gledala nazaj, ker mi ne bo treba. Da, potlacena custva te lahko ujamejo po vec letih. Tak ne mores reci, da se to ne bo zgodilo, ker vmes pozabis. Ce nekaj pometes pod preprogo (ne v prenesenem smislu) bo tam ostalo. Podobno je s custvi. Ko to preprogo odkrijes bo tam se vec nesnage. Tudi stvari lahko zalozimo po predalih ali v kleti in jih po vecih letih najdemo. Je pa tezje stara custva po 10ih letih predelati kot pa, ce to storis takoj, ko se zgodi. Tako da tisti, ki so dali svojacustva iz sebe bodo po parih mesecih dobro ali ze prej. Tisti ki so custva zadrzevali v sebi bodo sicer na to pozabili ampak custva bodo prilezla nazaj lahko po vec letih. Nimamo vpliva na to.

Zadnjic se oglasam v tole temo, ki je ocitno namenjena jadanju in iskanju pozornosti, ne pa iskanju resitev.

Zdravo izrazanje custev je ok. Pomeni da poves, kar mislis/cutis na spostljiv miren nacin, ne pa tako histericno, kot je tu zasledit. To ni nobeno izrazanje custev, je zgolj metanje dreka iz sebe in iskanje krivca. Ja, to je izigravanje zrtve. Psiholosko zrtve.

Vsak ve, kaj potrebuje da mu bo lazje in lepo v zivljenju. Upam da to najdeta tudi vidve.

Pa bi ti mogoče bolj natančno povedala komu je namenjeno tvoje pisanje? Vse mečeš v isti koš.
Mogoče pa je nekaterim lažje tako, da to dajo ven iz sebe in to delajo na forumu, ker jih tista tretja oseba niti ne posluša. Morda sta to onidve našli zdaj pa ju zatiraš še ti. Za nekatere bi morali ljudje enostavno utihniti in nikoli več govoriti, da bi jim ugodili. Seveda lahko človek postane “histeričen”, če je prezrt. Očitno tudi tebe nekaj hudo muči. Mogoče si pa ravno ti tista tretja in te muči, ker se piše o tebi zato pa pišeš tako.

In kakšna naj bi bila rešitev? Zapreti usta za vedno? Ker pač ni pomembno kako se kdo počuti? Ja saj si napisala – pogoltniti. Pogoltniti ne pomeni reševati.

Pa bi ti mogoče bolj natančno povedala komu je namenjeno tvoje pisanje? Vse mečeš v isti koš.
Mogoče pa je nekaterim lažje tako, da to dajo ven iz sebe in to delajo na forumu, ker jih tista tretja oseba niti ne posluša. Morda sta to onidve našli zdaj pa ju zatiraš še ti. Za nekatere bi morali ljudje enostavno utihniti in nikoli več govoriti, da bi jim ugodili. Seveda lahko človek postane “histeričen”, če je prezrt. Očitno tudi tebe nekaj hudo muči. Mogoče si pa ravno ti tista tretja in te muči, ker se piše o tebi zato pa pišeš tako.

Tole v temi ponavljaš vsakemu, ki ti ne kima. Vsi so sumljivi, čeprav za to ni nobene realne osnove. Branje takih sestavkov je, milo rečeno, izčrpujoče. Na forumu ne boš našla rešitve.
[/quote]

[/quote]

Kakšne rešitve? Jaz je ne iščem zase. Bi bilo dobro, če odgovoriš na druga vprašanja. In predvsem to iskanje rešitve. Pogoltniti nekaj ni iskanje rešitve. In še enkrat, ne meči vseh v isti koš. Torej, kakšna je po tvoje rešitev? Na pametuj, pomagaj. Sama govoriš o rešitvi. S požiranjem se ne bo nič rešilo!

[/quote]

Aja? Vsakemu? Kdo pa ima še vzdevek pikacrta? In še enkrat, ne meči vseh v isti koš!

In, če ti je izčrpujoče, zakaj bereš? Nihče te ne sili. Eni ste čudni, res. Jaz se pa zabavam ob tvojih komentarjih veš. A te je kdo zavezal za stol ob računalnik in zdaj moraš brat in se izčrpavaš?

Kje pa je govora o denarju? Gre za cisto obicajno registracijo mejla kar lahko naredi vsak. Si sla pa ze v tako obsirno razlago, da si ze kar sumljiva 🙂
Se enkrat preberi, lepo pise, da nihce nic ne trdi, se pa poklapa.
Eni pisemo tako , drugi pisejo drugace, ti pa pises kot, da se branis 🙂
[/quote]

Hahahaha a tole. Sveta nebesa, a ne vidiš smajlija? To jaz razumem kot hec. In kje je še kaj takega? Ker tole vidim je bilo napisano tebi pikacrta. Komu je bilo še rečeno, da je sumljiv? Daj pojdi spat, da se ne boš še bolj izčrpala.

Pazi kaj pises o iskanju pozirnosti. Smo ljudje, smo druzabna bitja. Vsi rabimo pozornost in pogovor. Ce ga nekdo ne najde nekje, ga poisce drugje. Ti pa pises kot, da zelis nekoga osamiti.
Ze tvoj prvi prispevek je bil, da se pogoltne, kar je popolnoma zgreseno.
Potem pa nekaj govoris o iskanju resitev, kar je pa cisto nekaj drugega.
Pises, da vsak ve kaj potrbuje, da mu je lepse. A istocasno mu to hoces prepreciti. Ce tebi ustreza, da pogoltnes, potem pogoltni. Ce nekomu ustreza, da pise na forum mu pusti, da pise.
Ko sem napisala, da si sumljiva je bil hec. In si edina za katero sem to napisala. Ampak bi bilo lahko kar res. Bunis se ze kot, da gre zate, kot da si jezna, ker se o tebi pise.

poskušala bom napisati bolj pravilno slovnično, da se nebo kdo obregnil še v to nebom se pa preveč trudila.
da to napišem me je spodbudilo tole o goltanju in požiranju…..
že v 1.razredu oš sm bla fizično in psihično nadlegovana iz strani sošolcev. v 1.razredu so me brcali v noge…bilo je že toplo zunaj…ko je enkrat prišla babica v šolo pome sm ji rekla, da hočem nasledni dan obut škornje. pa je začela “zakaj škornje, saj je toplo…” seveda ji nisem povedala. sama je ugotovila, da nekaj ni ok. takrat je prišla v šolo in se pogovorila z učiteljico….in se je končalo.
v 2.razredu smo se preselili in začela sm hodit na drugo šolo kjer se je začelo ponavljati.. še huje je blo vse. vsakodnevno psihično in fizično nadlegovanje. sošolec ki je sedel za mano me je ves čas špikal s šestilom….. enkrat me je s palico udaril po glavi…. skrivanje čevljev, bunde, uničevanje šolskih potrebščin….. govorili če bom komu povedala, da me bojo ubili…
seveda sm vse zadrževala v sebi. šele pred parimi leti sm povedala mami….ampak kaj mi to zdej pomaga… vedno bolj vrjamem, da sm zbolela glih zarad vsega tega zadrževanja v sebi in strahu.
v oš sm se tako tud zaprla vase…nism se pogovarjala z nobenim razen s prijatelji oz. sosedi…skratka z ljudmi s katerim sm bla vsakodnevno v stikih in ki sem jim zaupala.
ko sm dobila internet sm začela lažje komunicirati….tako sm tudi spet začela komunicirat z ljudmi v živo….. zgledalo je že, da je vse lepše, slabe stvari sm pozabila…..
pol sm pa zbolela in se je spet vse porušlo…
to kar se dogaja zdej…. pametovanje, zavajanje, kaj smem česa ne smem…..nesramno….ne poznate me… tud tista oseba o kateri je govora v tej temi…me ne pozna dovolj dobro, da mi je lahko pametovala tako kot mi je….. ne morete se obnašati do ljudi, ki jih ne poznate kot, da ste z njimi krave pasli…. tko se lahko obnašate do tistih, ki jih dobro poznate, veste kaj več o njihovih življenih in veste kakšne so/bojo njihove reakcije, skratka jih poznate.

Hvala za dodatna pojasnila. Moje mnenje, ki sem ga že izrazil, ostaja enako.

Pa še nekaj stavkov glede izražanja čustev. Psihosomatske težave so posledica neustrezne regulacije različnih telesnih sistemov (živčnega, hormonskega …). Ko čustvujemo telo ustvari energijo za čustvovanje. Če te energije ne izrazimo navzven jo moramo nekako zadržati znotraj sebe. To praviloma ustvari močne notranje mišične in ostale napetosti, povečuje kortizol ter ustvarja vnetne procese v telesu, kar lahko naprej ustvari ogromno duševnih in telesnih težav.

Ko smo odrasli lahko neizražena (surova) čustva izrazimo samo v dovolj varnem okolju z usposobljenim strokovnjakom, npr. pri psihoterapevtu ali znotraj terapevtske skupine. Zakaj? Ker samo po sebi takšno izražanje čustev dolgoročno ne spremeni ničesar. Takšno izražanje ustvari samo izkušnjo katarze, kjer pa ni nobenega zavedanja, učenja in reprogramiranja psihosomatskega odziva. Od naslednjem impulzu se vse ponovi in tako vedno znova in znova – brez smiselnega epiloga. Izražanje čustev je potrebno socializirati, predvsem pa je potrebno reprogramirati psihofizične odzive, da ima človek vedno večjo moč izbire ne samo pri izražanju čustev, ampak tudi pri čustvovanju in notranjih impulzih.

Čustvena inteligentnost ne pomeni samo to, da smo čustva sposobni prepoznati in izraziti, ampak, da smo sposobni to narediti v primernem času na socialno sprejemljiv način s prevzemanjem odgovornosti.

Gospod Boštjan kako pa je možno socializirati čustva istočasno se pa ne ukvarjati z nekom? Kot ste napisali v drugem postu – da se ta oseba preveč ukvarja s tisto drugo osebo. Saj, če hočemo socializirati čustva se moramo ukvarjati z nekom/ se pogovarjati. Če nekaj ignoriramo/se ne ukvarjamo, potem čustva tlačimo v sebi.
Hvala

Na odnosu z neko osebo lahko delamo samo v primeru, da to želita obe osebi. Če ena oseba tega noče oz. ne zmore, potem je največ, kar lahko naredimo, da pogledamo v svoj podzavestni čustveni nahrbtnik, drugo osebo pa pustimo tam kjer je. Včasih to pomaga pri tudi pri odnosu, saj ko sami oddajamo drugačne vibracije, tudi dobimo drugačne odzive.

Pogosto moramo osebo ‘spustiti’ in opustiti vsako namero povezano s to osebo. Nobene pravice namreč nimamo od drugih zahtevati, da se spremenijo. Lahko nekaj izrazimo, večkrat če je potrebno, ampak če ni odziva, moramo iti naprej. Seveda obstajajo primeri, ko moramo vztrajati, po potrebi tudi s pomočjo policije, CSD, sodišča … in ne smemo tolerirati početja druge osebe (fizično nasilje, seksualno nasilje, grožnje …)

Osebno v primeru, ki je opisan v tej temi, ne vidim smiselnosti v zaostrovanju situacije s pomočjo državnih avtoritet. Vendar pa jaz nisem na mestu bolne osebe, ne poznam vseh podrobnosti, ne poznam obeh plati medalje … Če je bil kršen zakon in so bili res zlorabljeni osebni podatki potem je potrebno ukrepati. Nobena državna avtoriteta pa se ne bo zganila, ker se nekdo ni držal svojih obljub glede srečanj. To je potrebno sprejeti in opustiti idejo glede te možnosti.

Na hitro sem našel povezavo glede opuščanja https://en.m.wikipedia.org/wiki/Detachment_(philosophy)

Tega lahko najdete še več na spletu. Opuščanje (ne vem, če je najboljši prevod) je pomemben del čustvene inteligentnosti in je predpogoj za oproščanje.

s to osebo sva prišle prvič v stik leta 2005. torej je ona že od prej vedla marsikaj o meni. tud kasneje k sm bla že bolna je vedla za določeno dogajanje….. glede na to, da je to vse vedla je sama vedla v kaj se spušča ko se je odločila spet pogovarjati z mano in ona je vabila na kavo mene. in sama mi je rekla, da mi hoče neki vbit v glavo. zdj se pa sprašujem: kdo je želel tukaj koga spreminjat? da bi mi neki vbijala v glavo mi je blo jasno, da nebi blo srečanje prijateljsko ampak samo toliko, da mi neki vbije v glavo.
s čim nej bi pa jst spreminjala njo pa res nevem?? samo zato, ker sm si zaželela te kave z njo? po pravici povedano men nikol ni blo do tega, sploh ne odkar sm bolna in to sm ji tud povedala oz. sm ji rekla, da nevem kako bi to šlo. pa je govorila, da se vse da in bla bla bla…. kdo to reče, da se vse da….oseba, k je odlašala 4 mesece. torej glih zato, ker je bla tok vztrajna s to kavo sm jst na to pristala… pa da nebo pomote…samo 1x sm rekla, da nevem kako bo to šlo (zarad mojga počutja)…nikol pa nism rekla da tega nočm.
tko da jst sm sprejela, da te kave nebo in mi sploh ne gre za to kavo. gre za to, da se je z mano že od samga začetka samo igračkala. vedla je v kaj se spušča….. torej, če si tega nebi želela tega sploh nebi začela. zato pravm, da je blo že od samga začetka neiskreno… igračkanje…
ker jo pa poznam že od leta 2005 sm ji zaupala.
moj mail je vsekakor bil zlorabljen….še vedno pa ne morm zagotovo trditi iz strani katere osebe. ampak, ko sm poslala mail, da nej s temi registracijami nehajo se je res nehalo (poslala sm pa samo njej in še dvema osebama)…no za eno registracijo še vedno dobivam mesečno za potrditev maila….ostalo se je pa res nehalo. te ene pa očitno ne zna izklopit.
tud moj priimek je bil “zlorabljen”. predvsem zato, ker ga je ona dala naprej drugi osebi. jst njenega nikol nč nism dajala nikomur….edino mail kar pa ni glih osebni podatek, ker ne vsebuje ne imena in ne priimka. kar ma pa ona javno napisano pa ni moj problem….in s tem, ko ma neki javno dovoljuje, da se gleda in bere….
predvsem zaradi bolezni sm si želela mal resnosti….vsaj občasno. in mi je ona celo direkt rekla, da noče bit resna. jst sm se pa vedno trudila se pohecat….velikokrat pokazala dobro voljo in smisel za humor….ampak to očitno njej ni blo dost. za njo bi mogla bit kljub bolezni ves čas dobre volje in plesat kot ona žvižga.
nikol mi ni blo nč povrnjeno…niti nism tega pričakovala. ampak vedno sm se prilagajala, vedno sm bla dobra do drugih… čeprov mi včasih ni blo do tega, ker drugi niso bli vedno dobri do mene…ampak vedno so pa vsi pričakoval, da bom jst dobra do njih. in to enkrat nekje vn udari…..ne nameravam bit ves čas dobra do drugih, če tud drugi niso do mene. zakaj pa bi bla? kaj pa mam od tega?
težko mi je zato, ker vidm, da nekdo, ki me pozna že od takrat, ko sm bla zdrava (pozna moj karakter od prej)…me zdej obravnava kot, da sm ta hud psihični bolnik…kot, da sm ji naredila nevem kaj groznega.
če me je lahko skenslala na tak način kot me je….bi me lahko že prej in bi lahko enostavno rekla, da kave nebo. vedla je, da se mi stanje slabša…..ona je hotla bit lepa v besedah…..odlašala s kavo…..vedla je, da bo prišel dan, ko na kavo nebom več mogla….s tem bi ona lepo ostala lepa v besedah.. dejanja pa več nebi bla pomembna, ker bi bla jst tista, ki nemorm več na kavo.