Ineska, ZT držimo pesti
Dragi punci držimo pesti, da je z vama in pikicama vse OK!!!!!!!!!!!!
SREČNO!!!!!!!!!!!!!!!!
hvala, vendar kot pravi moj G. narava ve kaj dela, žal pri meni dela tako da meni ni lahko.
vas bom spremljala še naprej, pa ne se preveč jezit če boste izgubile postavo, ta se bo vrnila, pa ne se jezit če preveč brcajo in ne dajo spati, tudi to bo minilo. sama pa se pridružim ko nama znova uspe, upam da takrat brez takih nepotrebnih težav in samo z solzami sreče.
zt, sočustvujem s tabo in ti želim, da bi čimlajže in čimhitreje prestala. Vzemi(ta) si čas in odžaluj(ta) izgubljeno dete, potem pa zberi(ta) pogum za naslednjič. Pa ne se bat in sramovat solza, dobro denejo. Vse dobro!
PS. Postava in vse ostalo je samo bull-shit, važen je zdrav otroček!
Žal mi je zt, vzemi si čas za žalovanje in jokaj, kot ti srce poželi,olajšaj si dušo. Ne ozirj se na zunanji, na besede drugih, poglede,…..zgodilo se je kar je bilo v tem primeru najboljše in čeprav boli je že moralo tako biti.
Objemček!
Drage vse,
Najlepša vam hvala za vso skrb in vso pozitivno energijo!
Včeraj sem imela pregled in takoj s pregleda spet na urgenco (sedaj dobro vem, kam naj grem v LJ, če splavim…). Čez nekaj ur so mi naredili abrazijo, ker: “ta nosečnost pa ne bo v redu, gospa”. Plodek se ni razvijal, kot bi se moral, utripa ni bilo zaznati, upanje pa je plahnelo iz dneva v dan. Mogoče se bo slišalo zelo čudno, ampak ko so mi dokončno rekli, da se nosečnost ne razvija v pravo smer in da bo treba narediti poseg, sem najprej občutila v bistvu olajšanje, saj je bilo končno konec teh muk, ki sem jih prestajala zadnje tedne med nebom in zemljo, med upanjem in obupom. Tako pa so mi povedali dokončno obsodbo in sem jo nekako sprejela, ker sem se že cel teden privajala počasi na to.
Zdaj pa prihajajo za mano občutki krivde, tisoče vprašanj, zakaj in kako, kaj, če se bo to ponavljalo,… Vseeno se poskušam držati pogumno in misliti pozitivno, da je narava posegla vmes in zaradi kakršnihkoli razlogov že presodila, da temu plodku ne da možnosti, da preživi. S tem pa je v bistvu tudi mene opomnila, da je življenje krhko in dragoceno kot najdragocenejši dragulj in da je pravzparav res čudež, da se naredi, donosi in rodi zdravo dete. Nikoli več tega ne bom jemala za samo po sebi umevno. Novorojenček mora premagati pred rojstvom toliko če-jev, da si že za to zasluži veliko priznanje. Prav tako kot njegovi starši, še posebej seveda mamice.
Zato, drage bodoče in že mamice, preden grem nazaj ležat in okrevat od včerajšnjega posega, bi vam poleg zahvale za vse pozitivne misli in pomoč rada izrekla še vse priznanje za ves pogum in pozitivno energijo, ki jo namenjate svojim malim sončkom in vsem nam! Otroci so darilo, a so hkrati tudi ustvarjalni dosežek – umetniška stvaritev vas in narave.
Srečno vsem in se mogoče beremo kaj čez veliko veliko mesecev/let!
Ineska
Ineska, to si tako lepo povedala, da lepše ne bi mogla. ZDaj se najprej poberi po tem udarcu, po tem pa bo čas za strahove in vprašanja. Naj ti bo v tolažbo, da nas veliko pozna tvojo izkušnjo osebno, da smo vseeno uspele vsaj 1 x donosit in rodit zdrave otroke. Strah ostane v vsaki naslednji nosečnosti, in z njim moraš nekako shajat. Če bi se slučajno zgodba ponovila, te itak pošljejo na genetski pregled in posvet (po 2 SS, je bilo meni rečeno) in mariskje se da pomagat. Ampak za to je še veliko prezgodaj, življenje je prvih 12 tednov res zelo krhko, vsaka malenkost je lahko preveč. Za očitke ne sme bit prostora, niti za kesanje in obžalovanje, vsekakor pa si vzemi čas za žalovanje in za solze. En velik objem in veliko poguma, za naprej pa vso srečo!
pa je za mano, hvala vsem, ki ste mi pomagali z besedami in mislimi, brez vas bi bilo slabše.
če ne bi bilo osebje na gin. odd. tako pozorne do mene, bi kar pobegnila, tako zelo sem upala do zadnjega da morda pa bodo videli kaj druga, da so se zmotili, da UZ ne kaže prav. ker se to tako ponavlja razmišljam, da bi šla, preden ponovno poskušam zanositi v genetsko psvetovalnico, po drugi strani pa, sem enkrat že uspešno zanosila in donosila, brez kakršnih koli zapletov. bomo videli kaj bo pokazala histologija. bomo videli kako bo, kako bom razmišljala čez nekja tednov, sedaj se komaj zavedam napetosti zadnjih tednov, zdaj hodi vse to za mano.
Lp in hvala vsem.