Indonezija
Spoštovani!
Na potovanju po Indoneziji obstaja tveganje za okužbo z malarijo. Tveganje je večje predvsem v ruralnih področjih, zlasti visoko pa je na vseh področjih Irian Jaya (zahodna polovica otoka Nove Gvineje). Tveganja za malarijo v mestih na Javi in Sumatri ni, pa tudi ne na glavnih turističnih področjih Jave in Sumatre. Tveganje za malarijo obstaja še v Borobudurju. Ob potovanju na malarična področja so priporočeni antimalariki: Lariam, Malarone ali doksiciklin (Vibramycin).
Potrebno je poskrbeti še za ustrezno zaščito s sredstvi, ki odganjajo komarje – repelenti. Komarji, ki prenašajo povzročitelja malarije, so aktivni od mraka do zore; repelent, ki ga boste uporabili, pa naj vsebuje substanco DEET. Če uporabljate repelent skupaj s kremo za sončenje, najprej nanesite kremo za sončenje in čisto na koncu še repelent.
Če boste spali na prostem, oziroma v šotorih, je zelo pomembno, da mreže, šotore in spalne vreče prepojite z insekticidom – npr. permetrinom.
Dobra zaščita z oblačili in repelenti pa vas ščiti tudi pred tako imenovanimi “dnevnimi komarji”, ki so prav tako nevarni, saj lahko prenašajo dengo in druge bolezni. (Denga je virusno obolenje, ki poteka s hudimi bolečinami po mišicah in sklepih, visoko vročino, splošno prizadetostjo, lahko krvavitvami v kožo in sluznice).
Svetujem vam, da se pred potovanjem cepite proti hepatitisu A, ki je v deželi visoko endemičen in se prenaša z okuženo vodo, hrano oziroma z blatom okuženih oseb. Če boste potovali avanturistično, kjer obstaja večja možnost prometnih nesreč, poškodb, ipd., vam svetujem še hkratno cepljneje proti hepatitisu B, ki se prenaša s krvjo, izločki, transfuzijo okužene krvi, ipd. Proti hepatitisu A in B se lahko cepite hkrati s kombiniranim cepivom. Zaželjeno pa je, da pred odhodom prejmete vsaj 2 odmerka cepiva proti hepatitisu B (v razmiku 1 meseca). Če se boste cepili samo proti hepatitisu A, se morate cepiti vsaj 14 dni pred odhodom.
Pred odhodom preverite, kdaj ste bili zadnjič cepljeni proti tetanusu. Če je od zadnjega cepljenja minilo več kot 5 let, se pri izbranem zdravniku docepite z 1 odmerkom cepiva.
Pri avanturističnem potovanju se je zelo pametno cepiti tudi proti tifusu, ki se prenaša z okuženo vodo in hrano.
V Indoneziji obstaja kar precejšnje tveganje za drisko na potovanju, ki jo povzročajo različni povzročitelji: bakterije, virusi, paraziti. Zelo pomembno je, da jeste dobro prepečeno, oziroma kuhano hrano; da sadje in zelenjavo, ki ju jeste surove, olupite; da pijete samo ustekleničeno vodo; da v pijače ne dodajate ledu, saj je le ta lahko pripravljen iz higiensko oporečne vode.
Izogibati se je potrebno kopanju v nekaterih tekočih vodah (jezerih, rekah), saj se lahko okužimo s parazitom shistosomo. Včasih najdemo ob teh vodah opozorilne table, vedno pa ne.
Če nas na potovanju ugrizne žival, je potrebno slino obrisati z rane, rano pa čim prej sprati z obilico tekoče vode in mila, kasneje pa še razkužiti in poiskati zdravniško pomoč zaradi zaščite pred steklino. Če bo vaše potovanje trajalo dlje časa in boste potovali po divjini, kjer se zlahka srečamo s potepuškimi psi ali divjimi živalmi, je treba razmisliti o cepljenju proti steklini. Če se boste za cepljenje proti steklini odločili, morate pred odhodom prejeti 3 odmerke cepiva proti steklini in sicer na dan 0, 7. dan in 21. dan.
Potovalna lekarna: repelent (sredstvo za odganjanje mrčesa), sredstvo proti alergiji: npr. Claritine; mazilo proti pikom, npr. Fenistil gel; sredstvo proti bolečinam in sredstvo za zbijanje povišane temperature (Aspirin, Lekadol, Ibuprofen…); antibiotik za zdravljenje driske na potovanju: najboljše iz skupine kinolonov: npr. Ciprinol (lahko ga uporabite tudi pri okužbi sečil in bakterijski okužbi zgornjih dihal); antimalarik po izboru; nekaj vrečk Nelita za pripravo raztopine za rehidracijo ob morebitni hudi driski in/ali bruhanju; škarjice, nekaj obližev in povojev; dobra preizušena krema za sončenje. Če potujete brez stalnega partnerja, naj bodo kondomi obvezni del prtljage. Če jemljete kakšna stalna zdravila, je potrebno na potovanje seveda vzeti tudi ta in se pred potovanjem posvetovati z izbranim zdravnikom.
Lep pozdrav!
Nina
Spoštovani!
Lariam (Meflokin) je verjetno najučinkovitejši antimalarik, ki jih predpisujemo v profilaktične namane. Zanj je značilno enostavno jemanje, saj jemljemo samo 1 odmerek zdravila na teden. Z jemanjem pričnemo 1 teden pred prihodom na malarično področje, nato jemljemo 1 odmerek zdravila vedno isti dan v tednu (npr. vsak petek) bivanja na malaričnem območju in nato še 4 tedne po vrnitvi z malaričnega področja. Primeren je tako za profilakso malarije, kot za samozdravljenje oziroma za zdravljenje malarije. Deluje tudi na povzročitelje malarije, ki so odporni na klorokin. Žal, se pojavljajo tudi povzročitelji malarije, ki so na Lariam odporni – in sicer predvsem na meji Tajska-Burma, na področju Zlatega trikotnika in še ponekod. Ima pa Lariam verjetno nekoliko več stranskih učinkov kot Malarone in Doksiciklin: npr. hude sanje, ne smejo ga jemati bolniki z znanimi psihiatričnimi težavami: npr. depresivna in psihotična stanja; tudi pri znanih motnjah srčnega ritma (in jemanju antiaritmikov) moramo biti pri predpisovanju previdni. Drugi znani (a ne pogosti) stranski učinki so še: slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, glavobol, ipd. Lahko ga jemljejo tudi otroci.
Doksiciklin (Vibramycin) je antibiotik in hkrati antimalarik, ki ga uporabljamo na področjih, kjer obstajajo povzročitelji malarije, ki so na Lariam odporni. Je tudi prvo sredstvo izbora za tiste potnike, ki iz kakršnega koli razloga Lariama ne smejo jemati in potujejo na področja, kjer je tveganje za malarijo zelo veliko (Afrika!!). Primeren je tudi za področja, kjer obstajajo povzročitelji malarije, ki so odporni na klorokin. Režim jemanja je bolj zapleten, saj ga moramo jemati vsak dan. Z jemanjem pričnemo dan ali dva pred prihodom na malarično področje, ga jemljemo vsak dan bivanja tam in še 4 tedne po vrnitvi. Ne smejo ga jemati otroci, čas jemanja pa tudi omejen, saj ga ne smemo jemati dlje kot 3 mesece. Ni primeren za samozdravljenje malarije.
Ker je hkrati tudi močan antibiotik, precej vpliva tudi na črevesno (in drugo bakterijsko) floro. Stranski učinki so zlasti: slabost, siljenje na bruhanje, driska, pogostejše glivične okužbe (razrast kandide, saj uniči normalno bakterijsko floro) in povečana občutljivost kože na sončne žarke (zato moramo uporabljati zaščitne kreme z močnejšim faktorjem kot sicer). Je pa zelo primeren tudi za področja, kjer je zelo slabo higiensko stanje, saj nas razen pred malarijo ščiti tudi pred mnogimi povzročitelji bakterijskih črevesnih okužb. Je poceni.
Tudi Malarone (kombinacija Atovaquone/Proguanil) ima zelo dober profilaktični učinek na preprečevanje malarije, ki jo povzroča Plazmodium falciparum, vljučno na tistih področjih, kjer obstajajo na klorokin odporni povzročitelji. Ponavadi ga predpisujemo za področja, kjer smo do nedavnega predpisovali kombinacijo klorokina/proguanila. Učinkovitost je podobna kot pri Lariamu (morda minimalno manjša, potekajo številne študije). Spada med novejše antimalarike in ima po študijah precej manj stranskih učinkov kot Lariam. Ima pa manj prijeten režim jemanja kot Lariam, saj ga je potrebno jemati vsak. Z jemanjem pričnemo 1 do 2 dni prihodom na malarično področje, ga jemljemo vsak dan bivanja tam in še 7 dni po vrnitvi, Lahko ga jemljejo tudi otroci, težji od 11 kg (pri lažjih študije še niso narejene). Najpogostejši opisani stranski učinki so: slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in glavobol. Njegova velika slabost je izjemno visoka cena, saj je nekajkrat dražji od Lariama.
Lep pozdrav!
Nina