indigo otroci
DANES SEM NA NEKEM FORUMU /WWW.KUPID. COM/ NALETELA NA ZAPIS O INDIGO OTROCIH.
NE GLEDE NA “PEDAGOŠKE KORENINE”, NA TA IZRAZ ŠE NISEM NIKOLI NALETELA, JE PA MENDA NEKAJ V ZVEZI Z NEW AGE.
ZANIMA ME VEČ STVARI.
1. KAKO STARŠI ZAZNAJO, DA IMAJO INDIGO OTROKA
2. KAKO TO ZAZNA OKOLI
3. UČITELJI?
4. KAKO S TEMI OTROKI RAVNATI.
več si lahko preberete na strani
Stephanie,
o indigo otrocih si lahko kaj več preberete v knjigo z istim naslovom.
V lastnosti ( vsaj v eni ali več), ki jim pripisujejo indigo otrokom, se lahko najdemo skoraj vsi, ki smo rojeni od 50. ali 60. letih 20. stoletja do današnjih dni.
Sama ko sem prebirala knjigo, sem našla tudi marsikatero »indigo« lastnost, ki so sicer pripisujemo otrokom z motnjami pozornosti in koncentracije.
New age pogosto tudi omenja kristalne otroke, mogoče so indigo otroci že preteklost ali pa » modna muha«.
Lep pozdrav, Petra
Tole sem našal na http://www.indigochild.com/:
What is an indigo Child?
As a summary, here are the ten attributes that best describe this new kind of child, the Indigo Child (named by those who predicted it).
They come into the world with a feeling of royalty (and often act like it)
They have a feeling of “deserving to be here,” and are surprised when others don’t share that.
Self-worth is not a big issue. They often tell the parents “who they are.”
They have difficulty with absolute authority (authority without explanation or choice).
They simply will not do certain things; for example, waiting in line is difficult for them.
They get frustrated with systems that are ritually oriented and don’t require creative thought.
They often see better ways of doing things, both at home and in school, which makes them seem like “system busters” (nonconforming to any system).
They seem antisocial unless they are with their own kind. If there are no others of like consciousness around them, they often turn inward, feeling like no other human understands them. School is often extremely difficult for them socially.
They will not respond to “guilt” discipline (“Wait till your father gets home and finds out what you did”).
They are not shy in letting you know what they need.
Ne želim prevajati, da ne bom česa narobe prevedla- pa vendar se mi zdi kar nekaj lastnosti podobnih tistim, ki jih ima moj sin, ki je diagnosticiran kot avtističen.
Te lastnosti se lahko nanašajo na otroke, ki imajo vedenjske težave (hiperaktivni otroci), na otroke z motnjami v razvoju, na nadpovprečno inteligentne otroke, na podpovprečno inteligentne, na otroke s socialnimi fobijami, na zgolj razvajene otroke, ki niso navajeni delati ničesar, kar zahteva trud, ki ga niso sposobni vložiti …..
Zato so vedno novi nazivi in poimenovanja ter predalčkanje otrok zelo škodljivi. V Ameriki, kjer čutijo posledice desetletij permisivne vzgoje, ki je proizvajala otroke, ki niso bili sposobni sprejeti avtoritete izven samega sebe, se rojevajo vedno novi avtorji, ki bi radi opravičili take in podobne posledice slabe vzgoje z vedno novimi izrazi. Staršem, ki so že na koncu z živci in ne vedo več, kako bi se lotili svojih jezikavih in nevzgojenih mulcev, dajejo opravičilo v smislu: “Saj niste vi krivi, da so otroci taki. To so vendar “indigo otroci”, ki zahtevajo več.” Gre pa seveda za še eno tržno nišo, saj se knjiga kupuje kot za stavo. Kaj na starše in vzgojitelje vpliva bolj blagodejno kot to, da se končno znebijo krivde za zgrešeno vzgojo?
Kateri bo naslednji izraz? Verjetno bo spet prišel iz Amerike.
Se strinjam. Z vsemi zapisi na to temo.
najbolj pa s to zadnjo ugotovitvijo, da največ težav imajo ravno otroci, ki se jim na prvi pogled ne vidi, da je kaj narobe z njimi. In potem so za druge ali poredni ali nevzgojeni ali uporniški ali nevodljivi ali leni….Pač nekaj od tega- predvsem pa nekaj negativnega. Namesto, da bi jim pomagali, jih razumeli in jim zagotovili, da bi bili tako ali drugače uspešni v življenju.
V bistvu ne gre za otroke s posebnimi potrebami. Ti otroci morajo biti obravnavani individualno in naziv sam po sebi ne igra nobene vloge.
Škodi pa tistim otokom, katerih starši so prepričani, da je to, da otrok npr. odklanja vsakršno delo, ki mu trenutno ne diši, pač posledica tega, da je njihov otrok pač “indigo otrok” – posebno inteligentno bitje, ki mu je treba dovoliti vse tisto, kar želi, saj je pametnejši in modrejši od svojih vzgojiteljev.In s tako vzgojo delajo medvedjo uslugo ravno otrokom. Ker otrok , ki ni vajen vložiti nobenega napora v delo, ki mu trenutno ni všeč, ne more zrasti v zrelo in odgovorno osebo. Za vedno bo ostal nezrel otrok – pa naj se starši še tako tolažijo s tem, da je “indigo otrok”.
Tejči,
saj ne gre samo ali le za otroke s PP.
V “indigo” lastnostih (eni, dveh, treh…) se lahko najde vsak. To je seveda moje mnenje.
Lep pozdrav, Petra