IN MEMORIAM: Sri Sathya Sai Baba

Lepo pozdravljeni vsi sodelujoči na tem forumu!

Že nekaj časa z velikim zanimanjem prebiram izmenjavo misli na nazlične teme, ki ste jih odprli na forumu in razmišljam. In moj pogled nase in na življenje se spreminja… Veselim se tega.

Včeraj sem slišala žalostno novico o smrti Sai Babe in se ob tem odločila, da se aktivno vključim ter postavim vprašanja, na katera sama še ne najdem odgovorov.

O Sai Babi ne vem veliko, malo sem prebrala tukaj, malo tam, vem tudi, da kar nekaj sonarodnjakov obiskuje njegov ašram v Indiji.
Bi, spoštovani moderator Igor, ob njegovem odhodu povedal kaj več o njem, o pomenu njegovega bivanja med nami? Morda tudi o pomenu bivanj drugih velikih duš, ki so se v različnih časih utelesile in človeštvu prinašale sporočila?

Ob svojem sicer skromnem vedenju vidim pomen bivanja Sai Babe, ki je množicam ljudi prinesel vero, zaupanje in mir, predvsem v tem, da je bistveno povečal množico tistih, katerih vera v Boga je takšne vrste, da prinaša zavedanje enosti, nenasilje, sočutje… In s tem približal tisti trenutek, ko bo dosežena kritična masa in se bo mišljenje človeštva in odnos do vsega bivajočega spremenil. Upam, da bo to kmalu…
Je moje razmišljanje pravilno? Vesela bom vseh pojasnil, tudi korekcij mojega razmišljanja, in seveda predvsem tvojih pogledov nanj, spoštovani Igor!

Vsem vse najboljše, Majnica

[center]IN MEMORIAM[/center]

Sathya Sai Baba se je rodil v vasici Puttaparthi, v državi Andhra Pradesh, v južni Indiji (okoli 125 km od mesta Bangalore), kot četrti otrok v družini Raju. Oče Pedda Venkama in mati Eshvarama sta bila zelo verna. Pogosto sta molila za Božji blagoslov dobiti še enega sina.

Nekega jutra, ko je Eshvarama zajemala vodo iz izvira, se je nenadoma pojavila velika, sijoča modra krogla, ki se je kotalila proti njej in se zlila z njo. To je bil trenutek spočetja, ko si je bil brezoblični božanski princip nadel človeško podobo.

Med nosečnostjo Eshvarame so se samodejno oglašala glasbila v hiši. Začudeni in prestrašeni starši so se po nasvet zatekli k astrologu, ta pa jim je dejal, da so to zelo ugodna znamenja, da se bo v njihovem domu pojavila zelo dobrohotna moč.

Božanski princip si je za dan svojega prihoda na Zemljo v človeški podobi izbral četrtek, 23. novembra 1926, ob 5. uri zjutraj (ta ura velja v Indiji za najugodnejšo uro bujenja). Otrok se je ob svojem prvem joku oglasil z “OM, OM, OM” in tudi zvon v Puttaparthi-ju je oznanjal začetek novega dne. Rojstvo božanskega otroka je naznanjalo prihod nove dobe.

Dojenčka so položili na rogoznico in ga pokrili z odejo. Kmalu so opazili, da se pod odejo nekaj premika in na veliko začudenje so našli kačo, ki velja v Indiji za simbol božanskega. To je bil prvi čudež Sathya Sai Babe. Otroku so dali ime Sathyanarajana, ker je mati častila boga Višnuja. Že kot otrok je Sathya nakazoval, da ni običajen otrok. Ko mu je bilo devet mesecev, je v naročju svoje matere Eshvarame izkazoval svojo božanskost z bleščečo svetlo auro.

Bolj ko je Sathya rasel, več ljubezni je izkazoval do sveta in vsega, kar je na njem. Bil je edini vegetarijanec v družini. Otroke, s katerimi se je družil, je vedno učil, naj žive v nenasilju in resnici, zato so ga že takrat imeli za učitelja. Že kot otrok je bil brezmejno milosten in ljubezniv. V hišo je vabil siromake in jih hranil, sam pa je ostal brez obroka. Zatrjeval je, da je njegov želodec poln in v dokaz je razprostrl svoje nežne roke, da so ljudje lahko z vonjem zaznali duh po nebeški hrani.

V šoli je bil pravi čudežni otrok. Med učenci je bil zelo priljubljen, saj jim je zelo pogosto materializiral svinčnike, nalivna peresa, zvezke, beležke, frnikule, sladkarije in sadje; vse to je preprosto vlekel iz prazne torbe. Že takrat je zelo mojstrsko komponiral pesmi v slavo Bogu ter pisal igre z religioznim in moralnim naukom. S svojim prelepim glasom je pel pesmi v slavo Bogu, ob vsem tem pa je bil tudi briljanten učenec. Že ko je bil star šest let, so ga imenovali “tisti, ki pozna Boga – Brahmadžnani”. Imel je sposobnost napovedovanja dogodkov daleč v prihodnost, vedel je za preteklost, našel je izgubljene predmete in ljudem je bral misli. Z neštetimi čudeži je svojo družino in sovaščane pripravljal, da bi spoznali poslanstvo njegovega prihoda – obnovitev učenja svetih spisov in pravičnega delovanja.

23. maja leta 1940, ko je bil star 14 let, je zbral družino in sosede ter oznanil:
“Jaz sem Sai Baba. Prišel sem, da vas zaščitim pred vsemi težavami. Naj bodo vaši domovi urejeni in vaša srca čista.”

Tedaj je zaprosil, naj mu prinesó cvetje, ki ga je z enim zamahom vrgel po tleh in spregovoril: “Poglejte, na tleh piše, kdo sem”. Cvetni lističi so izpisali ime: SAI BABA v jeziku telugu, ki ga govorijo v državi Andra Pradesh. (Sai pomeni božanska mati in Baba božanski oče.)

Odločil se je, da bo vas Puttaparthi njegov stalni dom. Več o sebi in svojem resničnem bivališču je pri šestnajstih letih opisal v pismu svojemu bratu: “Nimam posebnega imena, na katerega bi se odzival. Nimam določenega kraja, ki bi mu pripadal. Kakorkoli me boste imenovali, se bom odzval. Kjerkoli me boste potrebovali, bom prišel. Potoval bom povsod po svetu. Našli me boste na vsakem centimetru te Zemlje”.

Tako je dal vedeti, da je Puttaparthi le kraj bivanja njegovega fizičnega telesa. Leta 1949 je na prošnjo slednikov postavil ašram Prashanti Nilayam (ime pomeni bivališče najvišjega miru). To mesto je postalo glavno središče njegovega javnega delovanja, v katerem se zbirajo ljudje z vsega sveta, vseh kultur in religij, ljudje, ki se želijo poglobiti v resnico, v načelo enosti vsega v vsem.

“Vedno sem z vami. Vaše srce je moj dom, moja hiša je ves svet. Tudi tisti, ki me zanikajo, so moji. Nikdar in nikoli nikogar ne užalite, ker tako žalite mene v njih”.

»Vse kar vidite, je le odsev tistega, kar je v vas. Če pravite, da je nekdo slab, v njem vidite odsev lastnih slabosti. To nima nobene zveze z njim. Dobro in slabo sta le odsev vaše notranjosti. Nikoli ne mislite, da lahko obstajata ločeno od vas. Dobre misli so vir dobrih vibracij. Če je vaša bit polna ljubezni, se bo ta izrazila v besedah in dejanjih. Ko so misli svete, postanete božanska osebnost.«[/b][/i]

24. aprila 2011 zjutraj je organizacija Sathya Sai objavila naslednjo novico:

Z vso ljubeznijo in spoštovanjem vam sporočamo,
da je naš najdražji Sathya Sai Baba, naš Svami, zapustil svoje telo danes, ob 7.38 po indijskem času, v veliki bolnišnici v Putaparthiju. Odšel je na veliko sveto noč.

Svami ostaja zavedno v naših srcih, ki so bila vedno njegov resnični dom.
Srečni smo in blagoslovljeni, da smo imeli enkratno priložnost družiti se z njim in
sodelovati v njegovem poslanstvu, že v času njegovega zemeljskega življenja.
Svami bo vedno z nami – v naših mislih, besedah in dejanjih.

Njegovo delo se zdaj nadaljuje skozi naša življenja. Presvete človeške vrednote
– resnica, pravilno delovanje, mir, ljubezen in nenasilje –
ki jih je tako silno poudarjal in ljubil, bodo še naprej naše življenjske smernice
in temelj vseh naših prizadevanj in dejavnosti. Naša naloga je, da še naprej, še bolj intenzivno
živimo Njegove vzvišene vrednote in tako širimo sporočilo ter spremenimo svet nabolje.
Svami ostaja z nami kot glas srca in kot naš najčistejši navdih.

Lepo pozdravljeni ,upam da ne bom pokvarila tega prijetnega zaključka. zanima me Igor,ali si ga sam napisal ali pa je to kopirano od kod drugod.?Namreč velikokrat sem že začela brati od Sai Babe pa se mi je vse zdelo težko, nerazumljivo. Tole sem pa z takim užitkom brala da sem si skoraj vsako besedo lahko predstavljala, kot bi bila v tistem kraju v tistem trenutku. Kar prekratko se mi je zdelo. Ali kje obstajajo zapisi na tak prijeten preprost način da človeka branje pritegne in da tudi kaj sprejme v sebe. Morda kak naslov .Hvala

Moj prispevek je sestavljen iz povzetkov nekaterih prispevkov, ki so objevljeni na internetu ali v drugih medijih, ki so vsakomur dostopni. Sam pa seveda še zdaleč nisem tako pameten, da bi lako “sam napisal” kaj takšnega…… Malo “pogooglajte”, pa boste o tem lahko prebrali veliko več.