Pozdravljeni,

na vas se obračam z vprašanjem glede imunosti nedonošenčkov. Najin 3 mesece prezgodaj rojeni otroček je zdaj že 2 meseca po pdp-ju in sama se še vedno poslužujem vseh preventivnih ukrepov za zaščito otroka (prepoved obiskov, sterilizacija opreme po vsaki uporabi, vestno umivanje rok pred nego in hranjenjem…). Mož pa bi rad ukrepe malo razrahljal, sploh ker je dojenček zelo aktiven in že veselo raziskuje svet z rokicami in jezikom. Zanima me, kdaj se imunost nedonošenega otroka (v korigirani starosti) lahko primerja z imunostjo donošenega? Ali je dejansko še zelo ogorožen pred zunanjimi vplivi (virusi, bakerijami…), sploh ker je imel v času hospitalizacije konkretno podporo kisika. Kdaj lahko ukrepe malo popustimo? Na tej točki npr. tudi babice in dedki otroka vidijo le zunaj.

In pa še vprašanje, ki se navezuje na to temo, črpanje. Mleko črpam že iz porodnišnice, vendar, ironično, to izčrpava tudi mene. Veselim se dneva, ko bom lahko črpalko postavila v kot, vendar se zavedam vrednosti materinega mleka za otroka, sploh njegovo imunost. Zanima me, ali je mleko dejansko še ključnega pomena zanj in kako dolgo bo to še tako pomembno? Trenutno je moje mleko na dnevni bazi že v manjšini in moram dodajati precej adaptiranega. Je vredno po skoraj pol leta še stisniti zobe in vztrajati naprej?

Najlepša hvala v naprej za vaše odgovore in prijazen pozdrav

Podvojeno vprašanje, že odgovorjeno v drugi temi 🙂