Spoštovani! Sprašujem glede težav z impotenco mojega partnerja. Zelo pogosto se mu dogaja, da mu težko “vstane”, težko obdrži erekcijo med spolnim odnosom, ipd. Žal prepogosto nisva uspešna. Ne prenese, da se samo crkljava, to sem prebrala v neki zdravstveni knjigi, veliko crkljanja brez spolnega odnosa, da se oba sprostiva. On pravi, da tega ne rabi in da ga nervira. Mene pa moti, takoj ko se zbližava hoče imeti odnos, saj če se crkljava 5 ali 10 minut, ni več sposoben za spolni odnos. Zato zelo pogosto govori, da si bova skupaj ogledala kak pornič, oziroma da bi začela skupaj uporabljat razne stvari in pripomočke, pa da bi najela snemalca… Moti me, ker se oddaljuje od problema, tudi od mene na nek način. Zelo težko se pogovarjava, ker vedno pravi da on nima problema. Jaz pa ugotavljam, da je vse manj sposoben za spolni odnos, kaj šele da bi bil dober. Naveličala sem se, da se samo jaz trudim, ga zapeljujem, sem nežna,.. pač odvisno od situacije. Jaz se zanimam zanj, za njegovo telo, njega pa moje ne zanima več, zdaj omenja druga imena, razne pripomočke, pornič naj bi si ogledala, da bi se kaj naučila… Moti me ker samo ON, ON, ON. Nisem mu še zabrusila, da jaz pa pogrešam, da bi se ljubil kot Brad Pitt ali James Bond v filmu. Halo. Težave ima z erekcijo, pa o tem noče slišat in zato je nastalo tudi že nezadovoljstvo, ker on misli da ni z njim nič narobe. Prosim za kakšen nasvet ali pomoč. LP,

Tu je najbrž v začetku stvar treba reševati s psihološkega stališča, kjer ne morem reči nič strokovnega, morda pa bi bila varianta, da skupaj obiščeta seksologa, npr. dr. Rahne-Otorepčevo, saj naj morda kdo od zunaj objektivno presodi stanje in nato svetuje.

Spoštovani!

Če bi vaša vprašanja zastavil vaš partner, v čem bi bila zgodba napisana drugače?
Če bi vaš partner prebral vaše sporočilo, ali bi bil pripravljen iti na pogovor?
Ali je skozi njegov pogled težava na njegovi strani?

Kar lahko prepoznam, je vajina skupna zadrega, da ne moreta sproščeno uživati v spolnosti. Ne vi in ne vaš partner.
Pri tem ne vidim kot smiselno, da bi bilo iskanje krivde na eni ali drugi strani pot, ki vaju bo pripeljala iz te zadrege.

Prav tako vidim, da način komunikacije, ki ga ob tem uporabljata (verjamem, da v želji po zbližanju in rešitvi zadrege) tak, da vaju še bolj oddaljuje drug od drugega.
Če povem v prispodobi: kadar smo v skupni navezi in bi radi dosegli nek cilj, pa gre enemu težje, ali bomo kaj dosegli, če mu očitamo nesposobnost? Navadno je rešitev, da skupaj zagrabimo, da si razdelimo breme in ga skupaj nosimo.

Navadno je izhodiščna zadrega, kako sploh priti do komunikacije. Tu lahko pomagajo vprašanja: Kaj jaz prispevam, da se partner umika? Komunikacija je igra odzivov. Kdaj komunicirava več in kdaj manj? Kaj jaz delam (ali delava skupaj), kadar komunicirava več in kaj delam (delava), kadar komunicirava manj? Spremembe lahko izvajamo samo pri sebi!

Verjetno so situacije in priložnosti, ko sta si bližje. To je priložnost za pogovor o tem, ali sta zadovoljna s stanjem vajinega seksualnega življenja.
Kako se pogovorite, kadar potrebujete spremembo v stanovanju, ali kako se odločate, kam in kako boste šli na dopust? Ali obstajajo področja, kjer uspeta najti kompromis in upoštevati potrebe drug drugega? (V teh izkušnjah so doma dobri upi za pogovor o željah pri spolnosti).
Kar bi spremenil v uporabi besed, bi namesto »problem« in »slabo« uporabljal način, ki bi sporočal, kaj bi jaz želel(a) drugače, česa več in česa manj.

Prvo vprašanje je verjetno, ali sta zadovoljna z vajinim spolnim življenjem? Ali si želita spremembe? Katere? Ali se o tem lahko pogovorita sama, ali potrebujeta pomoč?
Kot sem že pisal, so to teme, ki so občutljive in hitro se lahko znajdemo v bojni situaciji z očitanji in podtikanji drug drugemu. Tako vzdušje vsekakor ne pripelje do konstruktivnega pogovora. Pogoj za varnost je, da lahko vsak izrazi svoje misli in da jih drugi sliši. (To je najtežja točka, kjer po mojih izkušnjah pari ob pomoči hitreje napredujejo).
Šele naslednja stopnja je pogovor o tem, kaj koga vzburja in kaj od seksualnih praks komu bolj ali manj ustreza.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,

star sem 19 in imam dekle, eno s katero sva ze eno leto skupaj. Na zacetku je spolnost bila pac normanla potem pa vedno boljsa. Vse je bilo super vse sva si zaupala, se o seksu pogovarjala(kar delava se zdaj). Spolni odnosi so bili res na najvisjem nivoju, ko pa se je kar naenx vse podrlo. Kar naenkrat sem zacel pred spolnim odnosm razmisljat kaj pa ce ne bo “vstal” in od takrat naprej se je ze okoli 10x zgodilo da je bilo vse vredu, ko pa bi moralo priti do penetracije pa je kar naenkrat spolni ud uplahnil. Resno se sekiram glede te tezave, pripravljen sem tudi poiskati pomoc saj me je tudi strah da me bo punca zaradi tega zapustila.

Lp, ze vnaprej se zahvaljujem za Vas odgovor.

Spoštovani!

O vplivih misli, ki jih opisujete, sem že pisal in si lahko ogledate starejše zapise.
Prav tako si lahko ogledate zapis glede psihičnih dejavnikov:
http://vezal.si/vezi/2012/01/28/psihicni-dejavniki-pri-seksualnih-tezavah-uvod/

Ideja glede pomoči se mi zdi smiselna. Sam lahko delim iz lastnih terapevtskih izkušenj, da je pomoč na način, kjer sta prisotna oba partnerja najbolj učinkovita, saj omogoča delitev stiske v polju, kjer je stiska prisotna, učinek pa je tudi v povečanju medsebojne povezanosti in bližine.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,

pišem vam ker imam s partnerjem težave glede erektilne disfunkcije. Najin spolni odnos je sicer odličen in sva zadovoljena oba, vendar pride neko obdobje, ko mu enostavno noče “vstat”. Zdravnik mu je potrdil da ima psihogeno ED. Ko se zgodi da mu pade, mu poskušam stat ob strani, seveda je to vedno težje, ker mi zmankuje idej kako ga še bolj vzburiti. Prav tako ko mu pade ga potem počasi z crkljanjem in nežnim ljubčanjem poskušam ponovno vzburiti in je večkrat učinkovito vendar včasih pa sploh noče govoriti o tem problemu, kar ga seveda razumem in ga upoštevam. Sedaj si poskušava pomagati z dodatnimi pripomočki vendar se bojim kaj bo, če se jih bo naveličal. Zelo rada bi mu pomagala, saj vidim da se partner zaradi tega zelo obremenjuje in je star komaj 29 let. Žal ima trenutno stresno službo vendar se je ta problem pojavil že pred dobirmi desetimi leti.
Sva iz okolice Kopra in sem že iskala kakšno psihiatrično abmulanto za spolne motnje vendar mi nobeden ne da konkretnega podatka in nevem več na koga naj se obrnem. Partner se strinja z obiskom terapevta samo da bi nam olajšal to težavo, da se nebi problem kasneje še bolj stopnjeval.

Prosim vas da mi posredujete kakšno informacijo glede psihiatrične pomoči, saj sama nisem najdla oz mi niso dali nobenega koristnega napotka. Seveda pa se zavedam, da mu pri temu lahko le js najbolj pomagam.

V pričakovanju Vašega odgovora se Vam lepo zahvaljujem.

V Ljubljani deluje seksološka ambulanta, ki jo vodi dr. Irena Rahne Otorepec.
Tudi sam se s temi vprašanji ukvarjam v svoji praksi partnerske terapije, kjer lahko potrdim, da skupno delo in partnerjeva pomoč vodi k hitrejšim spremembam.

Lep pozdrav,