Imam obcutek, da se imam premalo rada, vendar pa tocno ne vem,kaj to pomeni – mi zna kdo to razloziti? Ali to pomeni, da bi morala vec casa nameniti sama sebi, se razvajati, ukvarjati s telovadbo, skrbeti za svoje telo, biti egoist, se znabiti fanta, ki raje spi kot da bi bil z menoj….?

Ja no, če tole spet ni provokacija, potem imaš resnične probleme sama s seboj. Ne da se nimaš rada, niti ne veš kaj je prav in kaj ne.

vse pač ne gre v isti koš, se razvajati, narediti nekaj za svoje telo, biti egoist in se znebiti fanta….če poveš tako kot si, potem nekaj že ni v redu, mogoče se posvetiti vprašanju, kaj sploh hočemo v življenju, še predno se vprašamo, ali se imamo premalo rdi, kajti če ne vemo kaj bi radi, bomo tudi to težko pogruntali.

primož

Odgovor: pa malo razmisli, kako bi bilo, če se ne bi imela rada. Potem boš lažje prišla do odgovora.

Ne to ni nobena provokacija, enostavno prevečkrat sem obupana zadnje čase, vsi mi govorijo, da se nimam rada…zato me zanima, kaj to pomeni.
LP

Imeti se rada, pomeni – spoštovati se, ceniti sebe kot človeka, kot osebnost. Kar pomeni, da si rečeš : ne dovolim si, da ljudje ravnajo z menoj kot s cunjo, da ne upoštevajo mojih želja in potreb ( ker upoštevajo samo svoje). Če se imaš rada, tudi ne potrebuješ nujno nekoga zato, da bi bila srečna, da bi ti napolnil tvoj čustveni primanjkljaj. Srečna si tudi, če si sama sebi družba.
Seveda se imaš lahko rad le, če si dovolj samozavesten in imaš dobro in zdravo samopodobo, dobro mnenje o sebi. Ne potrebuješ zunanjih potrditev lastne vrednosti, sam natnačno veš, koliko si vreden.
Takšno samozavest si težko izgradiš sam, še posebej če je ne dobiš že v otroštvu od staršev kot absolutno najboljšo doto, ki ti jo lahko dajo…

Če ti odgovorim kar s tvojim primerom: če tvoj fant raje spi ( ali počne kaj drugega) kot da bi bil s teboj, to pomeni, da mu ni kaj posebej dosti do tebe. In če si samozavestna in se imaš rada, si boš rekla : ne, ne, tega si pa ne bom dovolila, me je škoda, da bi čas zapravljala s takim tipom, si bom raje poiskala nekoga, ki me je vreden.
Če pa nisi samozavestna, pa si rečeš: saj sicer je pa kar v redu fant, nekateri so še slabši, bolje, da sem z njim kot da bi bila sama…
Si razumela razliko?

She hvala ti za nazorno obrazlozitev. Samo kar tako ne morem prekiniti zveze. Nisem dovolj močna, tudi samozavestna nisem, ceprav sem nekoč bila, tudi samozadostna sem si bila. Vse je nekam izginilo, ampak za vse to ni kriv fant, ampak me je studij dotolkel. Fant mi je pomagal, da sem zopet zacela studirat in takrat je bilo super, zdaj pa se zopet nikamor nic ne premakne. Zdaj se trudim, da grem sama kam, poskušam biti čimveč v družbi, ukvarjam se spet s športom, grem sama na sprehode, berem….upam, da mi bo uspelo. S fantom pa sva se zacela pogovarjat bolj konkretno. Dosti sem sama kriva, ker mu nisem marala tezit, ko je bil v stresni situaciji. Vendar vseeno cutim, da sva si prevec razlicna in da on dolocenih stvari ne zastopi tako kot jih jaz. Poskusam biti kar se da odkrita, ampak dostikrat se mi zdi, da je vse bob ob steno. Vem da je vse na meni, kaj bom in kaj ne bom storila.
LP