Ja, vsak ima svojo zgodbo. Te razumem.
Jaz sem recimo pri 20 dobila dobro službo preko študenta, kjer sem se potem redno zaposlila in vztrajam se zdaj. Plača je 1500…imava kredit. Je pa res, da mož zasluži veliko bolje kot jaz. So pa danes mlajši drugačni kot smo bili mi… Njihov odnos do vsega je drugačen, tudi denarja, življenja.
[/quote]
Mah….Naš tamau je kar precej na denar… Meni to ni všeč, ker mislim, da so druge stvari pomembnejše v življenju. Denar je pač neka osnova. Kaj boš pa iz sebe naredil, je pa odvisno še od marsičesa drugega. Jaz predvsem vztrajam pri mišljenju, da mora biti vsak zmožen sam poskrbeti za svoje preživetje (in da pri tem zajeda ali izkorišča nikogar). In tudi bogastva, pridobljenega z zajedanjem ali izkoriščanjem, ne spoštujem. Tukaj seveda tpridem v hud konflikt z vrednotami slovenskega neizprosnega kapitalizma. Jap jap.
Sama sem malo nad 30, živim pri starših. Podedovala nič, prišparano imam malo nad 30000 eur. Še šparam, da si bom kupila kakšno stanovanje, vozim star avto, upam, da bo še šel par let. Sem se sprijaznila, da bom morala trdo delat, da si bom sama kaj ustvarila, bo pa zato upam da, občutek boljši. Če primerjam, starša sta s srednjo šolo pri 30 že imela svojo hišo brez kreditov, takrat je res bil idealen cas za ustvarjat, Jazbinskov zakon, službe takoj po soli itd., sorojenec tudi dobil stanovanje. Se mi zdi, da moji generaciji najbolj trda prede, kar se tiče financ in ustvarjanja, no seveda razen tistim, ki so kaj podedovali, hvala bogu za njih.
Pri 30 sem imel točno nič prihranjenega in na minimalni plači. Bil je čas recesije. Službo na minimalni plači sem takrat vzel zato, ker sem vedel, da bom znanje, ki ga bom tam pridobil, lahko dobro vnovčil. 10 let kasneje sem na 2500 plači in prihranim vsako leto vsaj 10.000, odplačal vse kredite in skenslal kreditno kartico.
Trenutno pa delam na tem, da pridobim znanje v trenutni službi za naslednjih 10 let. S tem pa bo plača ca. 1000 več in prihranki vsaj 20000 letno. Ker živim ne kaj dosti drugače kot takrat na minimalcu, edino otroci pač stanejo.
In v tem je ves keč kako prihranit večjo vsoto: živet bistveno pod svojimi zmožnostmi. Ne pa ob povišici takoj po novi avto.
Dooooooolga leta sem imela kredite, limit, debetno in ne vem kakšno kartico … potem pa sem ugotovila, da preveč plačujem vseh teh penalov in provizij in začela zmanjševati dolgove.
trajalo je 3 leta, da sem poplačala kartice, kredita nisem novega jemala in sem čakaka, da si tista dva iztečeta. to je trajalo 8 let.
zdaj sem 4 leta brez dolgov in varčujem – vsak mesec ne zapravim vsega. to mi je postalo veselje in potem na vsake toliko seštejem prihranke.
In sem zdaj na 15.000, stara pa 45 let. Če bi bila malo bolj odgovorna, bi lahko vsega imela več, ampak tak je bilo, jbg.
Vem cesa nocem vec v lifu to je drama in stres in lazi. Samo zacuda se taki najbolj limajo name.
[/quote]
Vprašaj se zakaj se taki limajo nate, ker če je tako kot praviš, potem je gotovo nekaj narobe s tabo; ne vem zakaj se zdaj ukvarjaš z njimi. Oni samo gredo tja, kjer diši. Tebi je očitno pomembno, da te oblegajo, drugače bi storila kaj glede tega.
Kupovanje novega avta je zame totalna neumnost.
Zakaj? Ker v 2-3 letih izgubijo od 30-50% vrednosti, torej če plačaš 25000€ za novega, pomeni, da v 3 letih izgubiš od 7500€ do 12500€ zgolj zato, ker je avto nov. Plus praviš, da hitro nabiješ kilometrino, potem je še huje, na koncu (po desetih letih) za avto dobiš zgolj kakih 3000-5000€.
V povprečju je to -2000€/leto, -20000€ na 10 let.
Take teme me spravljajo v depro.
Ne nimam prihrankov, samo velik kredita, da lahko imamo vsak svojo sobo itd.
Pa tri otroke, ki jih poskušava čim bolj izobraziti in jim dati čim več širine. To pa stane. Če že kdaj kaj nakaplja, je treba investirati v posel. Začaran krog. Včasih vplačam loto listek. Wish me luck.
Midva pa takole star sva 50 let
svoja hiša privarčevana z svojim denarjem 450 K
podedovana hiša vredna 160 K
hiša kupljena z prihranki vredna 180 K
našparanega imam jaz 45 K
ona pa 100 K
imava še vsak svoj avto v skupni vrednosti 25 K
moja mesečna plača 1500eur
njena 2500 eur
sva pa oba zelo delovna in znava delat z denarjem kar pa velika večina ne zna.
Pa brez zamere in fovšarije tudi vi bi klahko toliko imeli
Pri 30-ih nimam privarčevano nič. Denar ni vreden niti papirja, na katerem je natisnjen … Vsak mesec zapravim plačo. Si kar privoščim stvari. Zakaj bi varčevala za jutri, ko bo vse pre-drago in bom za denar dobila manj? Sploh pa danes je, jutri ni. Torej kupim danes. In nič mi ne morejo (država …) vzet, ker nič nimam.
Kupovanje novega avta je zame totalna neumnost.
Zakaj? Ker v 2-3 letih izgubijo od 30-50% vrednosti, torej če plačaš 25000€ za novega, pomeni, da v 3 letih izgubiš od 7500€ do 12500€ zgolj zato, ker je avto nov. Plus praviš, da hitro nabiješ kilometrino, potem je še huje, na koncu (po desetih letih) za avto dobiš zgolj kakih 3000-5000€.
V povprečju je to -2000€/leto, -20000€ na 10 let.
[/quote]
To pa ne drži. Sem imela 10 let same rabljene avtomobile, ves čas na servisih, popravilih…poraba benzina 2x večja, čista izguba, da ne govorim kolikokrat so me puščali na cedilu. Nov avto, garancija, dela kot vijolina, udobje, majhna poraba, sami plusi. Ne razmišljam o prodaji sploh, dokler bo le delal brez težav..ampak ga bom vozila kolikor bo le možno, potem pa kupila po potrebi novega. Če ga odplačuješ 5 let in voziš 15, si v plusu tistih 10 let, ko vozi brez večjih popravil in težav. Če ga znaš paziti, tudi več. Mamin še diši po novi plastiki po 8 letih in še ni imela večjih stroškov z njim, razen rednega vzdrževanja. Vse je odvisno od lastnika. Lahko, da sem s prejšnjimi imela res smolo, a kar smo kupovali rabljenih je bil vsak napaka!