imam vprašanje o veri
Zdaj je vprašanje: ali se je znanost ločila od religije ali pa se je znanost ločila od religije, ki se je ta že prej ločila od življenja?
Kdo se je od koga ločil?
Saj ni vprašanje ali se religija ločuje od znanosti in ali se znanost ločuje od religije. Nobena izmed teh dveh pogledov na svet ni fiksen in zato se na njega ne moreš sklicevat. Sklicevat se moraš na Življenje.
Zato je bolj primerno vprašanje: ali se je znanost ločila od Življenja? Ali se je religija ločila od Življenja?
Končno saj je znano, da je Einstein bil hkrati mistik in hkrati znanstvenik. Nekoč je rekel: Albert Einstein – citiram: »Ko sem prebral Bhagavad – Gito, mi je ostalo neodgovorjeno samo še eno vprašanje: Kako je Bog ustvaril vesolje? Druga vprašanja se zdijo odveč.«
Ne dam se
Razlike zakaj eden vidi “belo”, drugi “črno” je zaradi:
1. mentalne perspektive
2. čustvene obarvanosti
3. mentalnih iluzij
4. astralnih slepil
Na primer, če imamo dva, ki gledata iz iste perspektive in imata enako čustveno obarvanost pa še vedno gledata drugače. To je zaradi različnih iluzij in slepil. To je tako, kot bi dva gledala skozi popolnoma enak teleskop in bi gledala iz iste perspektive, ampak bi imela različno umazane leče, zato vsak vidi po svoje popačeno sliko.
P.S.
Poleg tega (ampak to je potem ezoterika) so razlike še v žarkih, ki obarvajo dušo, osebnost, mental, astral in fizis. Tudi, ko bi dva imela identične vse štiri točke, bi se jima pogled razlikoval zaradi različnih žarkov.
Resnica je skladnost spoznanja z dejanskim stanjem.
Zmota je neskladnost trditve z dejanskim stanjem, ki se je ne zavedam.
Laž je neskladnost trditve in dejanskega stanja, ki se je zavedam.
Pa še nekaj o virih – ok. 60% prebivalcev Slovenije zaupa v tisk, evropsko povprečje je ok. 30%. To pa tudi nekaj pove o možnosti oblikovanja javnega mnenja v Sloveniji…
Še en pogled na resnico od Teotime. In to zelo dober.
S tem, da bi jaz temu rekel pravo znanje (resnica) in napačno znanje (zmota).
1. Dejstva pravega znanja temeljijo na neposredni zaznavi, sklepu ali dokazu.
2. Napačno znanje je neprava predstava o neki stvari, katere resnična oblika se s to napačno predstavo ne ujema.
In kdo je to napisal? Patanjali (patanjžali) v “Patanjdžalijeve sutre o jogi”.
Čim bolj abstraktno razmišljamo, tem bolj se združujemo in na koncu ugotovimo, da je samo eno znanje, samo ena religija in samo eno Življenje.
Jonson, religija se ni ločila od življenja. Znanost pa vztraja na eksistenci. To ni čisto enako, to vemo. Glede resnice, pa mislim, da za resnico ni potrebno popolno poznavanje (zaznavanje) dejstev. Zmotiš se lahko tudi če poznaš vsa dejstva o nečem.
Za komuniste je papež rekel, da so v “absolutni zmoti”, na primer. Zato se tudi vedno skregajo.
Današnja religija ni čisto nič boljša kot današnja znanost. Oba sta ga sekala mimo v preteklosti in ga še danes, ampak obstaja upanje za oba.
Tako, kot je znanost v preteklosti videla le goli materializem, tako je religija videla le goli materializem in je Martin Luter ljudi opozarjal na to, ker niso mogli brat svetega pisma v svojem jeziku, ampak so slepo zaupali duhovščini in takratni cerkvi.
Oba imata masla na glavi.
“Glede resnice, pa mislim, da za resnico ni potrebno popolno poznavanje (zaznavanje) dejstev. Zmotiš se lahko tudi če poznaš vsa dejstva o nečem.”
Če se zmotiš, potem to ni več pravo znanje, ampak napačno znanje.
Če pa ni popolnega zaznavanja dejstev, potem znanje ni popolno, ampak le delno.
Mogoče si hotel reči to: zaznavanje ni nujno, da je konkretno, da bi poznal resnico. Takrat potem govorimo o veri. Vera vidi notranje, ki še ni konkretizirano. Vendar tudi pri zaznavanju notranjega se lahko zmotiš, ravno tako, kot pri zaznavanju konkretnega.
Tudi papeži so se motili.
O, si me pohvalil, hvala. Te definicije se nanašajo na knjigo Nenasilno sporazumevanje, jezik življenja (Marshall B. Rosenberg) in Marjana Žvegliča, ki vodi seminarje z istim naslovom.
V tem je pa tvoja zmota (ali pa laž) glede na definicije, ker vidim, da govoriš o krščanstvu. Cerkev se je skozi zgodovino večkrat znašla pred prenovo, če bi je bil en sam materializem, ne bi preživela do danes. Tisti najbolj vidni, ki so kompas obrnili zopet v pravo smer, se danes imenujejo svetniki. Eden izmed njih je sv. Frančišek Asiški (13. st.), prav on se je odpovedal vsemu (očetovemu) bogastvu in živel uboštvo. “Frančišek, popravi mojo hišo.” Te besede je sprva razumel, da Bog od njega pričakuje, da popravlja cerkve, zidane iz kamna, pa je spoznaval, da je poslan, da popravi živo hišo, Cerkev. Mnogo biserov je: karmeličanka sv. Terezija Deteta Jezusa, arški župnik Janez Maria Vianney, učitelj mladine Don Bosko in mnogi drugi, ki so dajali veliko vrednost, ki je še danes živa.
Glede samega materializma bi rekla pa tole: ni vsak predmet rumene barve, ki se zloščeno sveti, že zlato. Mediji so v tem oziru strašni, ko natepavajo o bogastvu Cerkve, potem pa se nadobudni roparji spravijo nad župnišča in cerkve in s svojim vandalizmom naredijo neprecenljivo več škode, kot pa je materialna vrednost tistega, kar odnesejo. Vsa lastnina, ki jo Cerkev ima, se je nabirala skozi stoletja, mimogrede Cerkev v Sloveniji mislim, da ima 2% slovenskih gozdov, tisk pa takšne stvari prikaže tako, kot bi bilo to 3/4 ozemlja Slovenije in jo primerja s tajkuni. S tem se seveda pogled obrne v drugo smer, kamor bi se resnično moral in si tisti resnični tajkuni v tem času nagrebejo bogastva, brez da bi jih kdo videl, saj vsi gledajo proč…
Ne vem, Jonson, jaz sem kar napisal kar sem hotel reči.
Ti pa mešaš religijo s Cerkvijo. Religija je danes taka kot je bila pred 2000 leti. Glede Cerkve pa, posluje, Jonson. Če pa kak župnik kaj ukrade pa gre ravno tako v zapor. Če pa ti misliš da trguje z vero, potem pač vere ne poznaš.
Ne vem ali ti šteješ metafiziko za znanost, oz. filozofijo sploh za znanost. Če jo potem ne vem od kod ti da je šlo v preteklosti znanosti za goli materializem? Današnja filozofija je omejena na eksistencializem, to je materializem. Marxa ni neki veliki filozof, pa vendar njegova dialektika materializma kaže ravno na to: materializem.
Ni ne laž, ne zmota, ampak so to zgodovinska dejstva.
Vse kar sem hotel sporočiti je odgovor na Tadejev komentar o (ilustriram) “slabi slabi znanosti” in “vsenajvišja religija”.
Jaz ne gledam ne na eno in na drugo kot bi bila ena boljša od druge.
To sta le dva izraza pogleda na življenje in ker gledata eno in isto življenje se bosta morala nekoč združiti oz. sintetizirati. Počasi, zelo počasi se ta proces že dogaja.
Posamezna cerkev je religiozna ustanova. To je povezava med določeno cerkvijo in med religijo. Ampak v našem prostoru je najbolj razširjena krščanska cerkev. In ona pri nas predstavlja religijo v našem prostoru.
Nisem govoril o trgovanju z vero (ne vem, kje si to pobral), ampak o nepopolnosti izražanja vere v preteklosti in posledično padec v materializem.
Ta drugi odstavek pa ne razumem kaj sprašuješ … saj si si sam odgovoril v istem odstavku.
In kaj ima to kar si zdaj napisal zveze s tem o čemer se mi pogovarjamo?
Jaz nikoli nisem napisal, da je religija nad znanostjo ali da je znanost nad religijo.
Govorim o tem, da sta to dva vidika, kako človek gleda na življenje. Nisem zanikal ne enega ne drugega, ampak se ne strinjam s “superiornostjo” enega nad drugim. To počneš ti. To je nevarno in izključujoče.
Znanost in religija sta si komplementarni. Religija je ko se človek poveže s svojim srcem in ljubi, znanost je, ko človek išče luč modrosti. Ljubezen in modrost sta dve strani na enem kovancu.
V mislih sem imel obdobje, ko so prepričevali ljudi (ker ti niso znali ali mogli brati sveto pismo v svojem jeziku), naj dajejo denar za cerkev in bodo s tem v dobrem pri odhodu v nebesa. To je za mene laž. Zato pa je Luter obesil na vrata tistih 95 tez .
Včasih je bilo tako: plačaj, pa so odpuščeni tvoji grehi. To je goli materializem, ko takratni duhovščini v resnici ni bilo mar za ljudi, ampak le za oblast, bogastvo in moč.
Seveda so bili med njimi tudi taki, ki so bili dobri, kot je na primer Luter in še kdo.
Pa ti ni mišljeno (nikoli nisem imel tega v mislih) napad na krščanstvo. Ampak pokazati na zmotljivost religije in ne samo znanosti.
Poleg tega pa je znanost prinašala luč modrosti. Takratni znanstveniki so prinesli spoznanje, da je naš sončni sistem heliocentričen v nasprotju s tedanjim geocentričnim prepričanjem. S tem spoznanjem se popolnoma spremeni naš koncept boga in pogleda na življenje.
Oba vidika sta pomembna in potrebna: religija in znanost – vera in spoznanje – ljubezen in modrost.
Pri vsaki stvari smo za nazaj lahko neznansko pametni, če pa gledamo zgodovino s stališča zgodovine, t.j., da se poskušamo vživeti v nek konkreten čas, med konkretne ljudi obdobja, pa se lahko marsikaj spremeni v zaznavanju, nobena sprememba, nobena prenova, reforma pa se še ni zgodila na lahek način. če je mera vztrajanja na spremembah pravšnja, dovolj zgodnja in z veliko mero poslušanja (npr. sv. Frančišek si je dopustil poslušnost Bogu), lahko prinese samo še kaj dobrega. V 16. st. so malo zamudil s prenovo, je premočno izbruhnila naenkrat in je prišlo do razkola. Ampak verjemi, vsaka sprememba mora dozoret v ljudeh, tudi to, da bi želeli brati Sveto pismo v svojem jeziku.
Ne vem, če se je z naravoslovnimi odkritji ravno spremenil koncept Boga, spremenila pa se je opredelitev tega, s čim se kdo ukvarja, da npr. Sveto pismo nima namena učiti znanosti, ampak sporoča odrešenjsko resnico.
Vsi ti vidiki (religija in znanost – vera in spoznanje – ljubezen in modrost) so pomembni, ker enostavno odgovarjajo na človekove potrebe (človek kot telesno, duševno in duhovno bitje). Nisem si še prišla na jasno, kako da tako zelo poudarjaš znanost, ko pa je vsakemu jasno, da je izobraževanje pomembno.
Koliko je bilo ljudem mar za ljudi je bilo takrat in danes stvar primera. Pa naj gre za duhovščino ali lastnega brata.
Smešno mi je poslušati obtožbe zoper cerkev, da so jemali denar v stilu “plačaj in odpuščeni so ti grehi”. In ljudje, pridni in pokorni kot čebelice, so nosili trumoma denar v Cerkev in ta je bogatela oni pa niso imeli za jest.. 😉 Tako neumni naši predniki niso bili.
Glede Svetega Pisma ima Cerkev zadržek, zaradi katerega ga dolgo časa ni bilo v drugih jezikih. Danes je. In samo poglej koliko je danes “poznavalcev” Pisem. Od tod zadržek.
Sicer pa mislim, religija uči razum, da bi lahko spoznal kaj več kot le tisto kar je očitno. Pa naj bo to v umetnosti ali v znanosti.
verjeti v nekaj imaginarnega je beg od reničnega življenja.
le kdor verjame vase živi polno in zadovoljno življenje, vse ostalo so mašila za naša ranjena srčeca in nevihtne možgane.
p.s.: jaz osebno se rajši vsake tolko napijem da sprostim svoje frustracije, torej verujem v skrivnostno moč alkohola%&$#”?=LČ_:;***