imam vprašanje o veri
zdaj ne vem, ali se malo slabo berete med sabo ali pa gre za to, kdo bo koga, čigava bo zadnja beseda. dajte še drug drugemu malo prav. to, da si in si v spreminjanju; da imaš mnenje in ga še naprej oblikuješ…
jz pa mislim še tole, da je razlika, če neko stvar raziskuješ zelo tehnično brez osebne vpletenosti ali pa na način, da se te dotika. Tudi duhovni svet je mogoče raziskovati na oba načina, ločeno ali združeno.
Ko pa gre za osebno doživljanje duhovnosti, sem globoko prepričana, ni vseeno komu, čemu si odprt in kje iščeš. Zato je treba malo razločevanja, ne bit zadovoljen kar z vsako močvaro.
Bo, Teotima. Znanost bo tvojo vero ojačala kot še nikoli. Začutila boš podporo svoje preproste vere s strani znanosti. Kdo bo takrat proti nam, ki verujemo v Boga, Eno Življenje, Ljubezen, Dušo, Luč …?
Ne vem pa, zakaj omenjaš denar, ker jaz ga sploh ne omenjam.[/quote]
preprostost vere mi je všeč in zadostuje.
tud jz ne omenjam denarja, ampak dragocenost, vrednost stvari samih po sebi.
Intuicija, notranja Luč je merilo za presojo. Prava znanost je luč v razumu. Drugače ne more biti.
Ni važno na koga te spominjam. Ne vem zakaj se ne upaš napisati kaj bolj konkretnega in z razlago.
Ta drugi del si tako napisala, kot da ti edino veš kdo je bog in kje ga poiskati. Ne vem, nekam mi ne zgledaš preveč uboga. :)[/quote]
Kaj bolj konkretnega: da se mi zdiš ošaben, jz pa tebi :))).
In če je bistvo očem nevidno, potem je bistvo za vedno nedosegljivo in smo obsojeni na nevednost in neznanje in slepo tavanje.
Ko že omenjaš Pavla… rekel je: “Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.”
Vidiš, jaz govorim o spoznanju, ki ga omenja Pavel. Brez znanosti ni spoznanja, saj gre za znanje.
že 2000 let je minilo od takrat in zdaj je čas (glede na razmah znanosti), da pridemo do tega spoznanja. Seveda ne naenkrat, ampak korak za korakom.
vera je nad znanostjo in nedokazljiva, ker je individualna vsakemu človeku. drugo je to, kako človek manifestira svoje verovanje. in verovati ni enako verjeti. da verjamemo, potrebujemo znanost in njeno dokazljivost, za verovanje je to nepomembno… marsikomu nerazumljivo. pa tu ne govorim o religijah.
vera je nad znanostjo in nedokazljiva, ker je individualna vsakemu človeku. drugo je to, kako človek manifestira svoje verovanje. in verovati ni enako verjeti. da verjamemo, potrebujemo znanost in njeno dokazljivost, za verovanje je to nepomembno… marsikomu nerazumljivo. pa tu ne govorim o religijah.[/quote]
Veruješ takrat, ko nekaj ne moreš dokazati, ampak “notranje veš”. Ko pa nekaj lahko dokažeš, potem to ni več vera, ampak vedenje (naglas na prvi e).
Vera se spreminja v vedenje.
Tisto, kar je bilo predmet vere se manifestira in prihaja v domeno vedenja.
Kakor zgoraj tako spodaj – verz iz znane molitve.
Vedno bo nekaj, kar bo za verovati, ker je Življenje neskončno.
Seveda, da je razlika med verjeti in verovanjem. To sem poskusil razložiti pa ni bilo razumevanja.
Ampak Jonson, včasih pa enostavno govoriš nekaj kar ni res, potem pa tudi razumevanja ne more biti.
Očem nevidno ne pomeni da ne obstaja. In ne pomeni da smo obsojeni na slepo tavanje, čeprav bo vedno očem nevidno.
In kje tu Pavel omenja znanost? Spoznanje o katerem govori je spoznanje božje in ne znanstveno. Ti torej govoriš o nekem drugem spoznanju. Pravi tudi: “Kdor misli da kaj ve, še ni spoznal kakor bi bilo treba vedeti”.
zdaj ne vem, ali se malo slabo berete med sabo ali pa gre za to, kdo bo koga, čigava bo zadnja beseda. dajte še drug drugemu malo prav. to, da si in si v spreminjanju; da imaš mnenje in ga še naprej oblikuješ…
jz pa mislim še tole, da je razlika, če neko stvar raziskuješ zelo tehnično brez osebne vpletenosti ali pa na način, da se te dotika. Tudi duhovni svet je mogoče raziskovati na oba načina, ločeno ali združeno.
Ko pa gre za osebno doživljanje duhovnosti, sem globoko prepričana, ni vseeno komu, čemu si odprt in kje iščeš. Zato je treba malo razločevanja, ne bit zadovoljen kar z vsako močvaro.[/quote]
Zanimivo si nas iztrgala iz konteksta, te izvlečke po svoje nanizala drugega za drugim v ogrlico in potem ugotovila, da ‘kamenčki’ ne pašejo skupaj.
Moja in Tadejeva izjava, ki si ju izpostavila, predvsem jasno kažeta na razkorak med nama. Tudi ne rabiva priti skupaj, ker jaz njemu ne oporekam pravico do drugačnega stališča, zato si sploh lahko lastim tudi pravico do samosvojega. Jonson pa je v vsem skupaj skušal delovati le kot mediator (kar se mene tiče je bil konstruktiven, po svoje spravljiv in mestoma tudi učinkovit, a žal ne za vse – so ljudje, ki pač slišijo le, kar želijo slišati in to potem ni več Jonsonov problem).
O tem, kaj je za koga ‘močvara’, lahko pa tudi načnemo … sem prepričana (glede na doslej zapisano v tej temi), da se bova tu zagotovo razšle, tako kot sem prepričana, da se bova v tej temi še naprej razhajala s tadejem.
Še to:
Razhajava se celo z Jonsonom, sicer nehote in neproblematično, ker si v tej temi pač zelo prizadeva za spravo (tako da išče stične točke, ki bi nas povezale), kar je super. Ampak meni je pa pač nad vse všeč tudi raznolikost naših poti, zato pač nisem za ‘spravo za vsako ceno’ … verjamem, da ravno skozi ta naša mala trenja šele zares rastemo.
P.S. Nestrinjanje ni isto kot nespoštovanje.
Kako razumem sintezo?
Tako, da iz osnovnih sestavin ne nastane nikakršna zmes, temveč vse osnovne sestavine obdržijo vse svoje kvalitete. Le naš pogled nanje se spremeni. Zagledamo skupna izhodišča in njihov domet, razumemo zagovornike in njihove omejitve.
Kako razumem spravo?
Tako, da zagledam stvari kakršne so, v njihovi pravi vrednosti in se z njimi zbogam, uvidim njihov pravi položaj namesto pripisanega. Razumem dejanje, ki je pripeljalo do razkola, zato ne dajem prednosti nobenemu sestavnemu delu, temveč celoti. Če vidim celoto, jo vidim nastalo iz njenih sestavin, ki je specifična samo za to celoto. Zato mi celota ne pomeni brezoblične gmote, temveč nekaj, kar izraža polnino same sebe.
Sprave ni zunaj nas. Najprej se zgodi znotraj vsakega posameznika, šele po notranjem uvidu in posledičnem sprejetju drugačnosti se zgodi sprava tudi navzven. Sam zunanji akt sprave brez globin razumetja, to pa je sprava za vsako ceno.
Do razumetja in umevanja nas privede znanstveni pristop. Rezultat, do katerega smo prišli, znamo razložit, ker vidimo vse nitke, ki do rezultata vodijo.
Do globokega verovanja nas pripelje mistični pristop. Ne znamo razložit, kako smo prišli do istega cilja kot je prišel oni človek z znanstvenim pristopom. Ne vidimo nitk, ki so nas pripeljale do istega rezultata.
V končni fazi je tako, da vse poti vodijo v globja spoznanja vse do razsvetljenja.
Ampak Jonson, včasih pa enostavno govoriš nekaj kar ni res, potem pa tudi razumevanja ne more biti.
Očem nevidno ne pomeni da ne obstaja. In ne pomeni da smo obsojeni na slepo tavanje, čeprav bo vedno očem nevidno.
In kje tu Pavel omenja znanost? Spoznanje o katerem govori je spoznanje božje in ne znanstveno. Ti torej govoriš o nekem drugem spoznanju. Pravi tudi: “Kdor misli da kaj ve, še ni spoznal kakor bi bilo treba vedeti”.[/quote]
Kako pa veš, da je Pavel imel v mislih božje spoznanje? Zakaj tako misliš? Kaj je to božje spoznanje? Nekaj, kar lahko spozna le bog in določeni ljudje? Torej ekskluzivizem? Če lahko določeni ljudje, potem lahko vsi, saj smo pred bogom vsi enaki.
Kako ti veš, da govorim nekaj kar ni res? Zato, ker ti veš, da nekaj ni res? Kje je razlaga s tvoje strani, kje so argumenti? Naj torej verujemo vate, ker ti veš, kaj je prav?
Spoznanje je spoznanje. Spoznanje se dogaja tudi tu na zemlji. Pravzaprav to spoznanje, ki se dogaja tu na zemlji je najpomembnejše. Ker zgoraj ni drugega, kot spoznanja. Zgoraj ni vprašanj, ker je vse spoznano.
Spoznanje je zato stvar zemljinega življenja. Tu na zemlji se dogaja spoznanje, tu na zemlji se je bog inkarniral (učlovečil). Le zakaj je bog prišel iz nebes na zemljo? Zato, ker hoče, da to kar je zgoraj naj bo tudi spodaj. Ker hoče, da pridejo nebesa, duhovni svet, nebeško kraljestvo tu na zemljo.
Zemlja je božje stvarstvo (vem, da se boš strinjal s tem). Če je zemlja božje stvarstvo, potem je prav, da na tej zemlji tudi vlada duhovni svet, duhovni zakoni in duhovna spoznanja.
Znanost ni nastala sama iz sebe, ker nič kar je nastalo ni prišlo od drugje, kot od stvarnika. Znanost je prišla od stvarnika, ravno tako kot vera.
Zato ni problem v bogu, ko se znanost in vera “tepeta”, problem je v malem človeku, ki ni sposoben videti enost teh dveh izrazov.
Bog ni samo tam nekje zgoraj, bog je tu v nas in čaka, da se mu odpremo in v srcu in v razumu. In ko se mu odpremo tako v srcu, kot v razumu, potem za rezultat pride sinteza, ker sinteza je izraz boga. Saj je le en bog v velikem raznolikem vesolju, kjer je zemlja manjši, kot delček prahu.
Bog celo vesolje sintetizira v sebi. Sinteza vesolja je tisto, kar rečemo bog. In bog je življenje.
No, Jonson ne bodi užaljen, če ti kdo oporeka. Za spoznanje kar je božjega gre. In kako vem? Ker sam Pavel o tem govori. O znanosti pa ne govori.
Tako da ni treba verjeti vame.
Preprosteje pa to pomeni da je Bog tisti ki deli pamet. Kot se reče za nekoga “Bog mu ni dal pameti”. Torej ni mu dal spoznanja. Tega spoznanja o katerem govori Pavel. Kajti strinjal se boš gotovo da tudi preprost človek zmore spoznanje, ne samo akademiki. In torej spet ne gre za znanost.
Znanost se vse manj ukvarja z Božjim, vsaj od srednjega veka dalje. Danes skoraj nič. Eksotične znanosti pa boš gotovo priznal da niso neki hud napredek. Zato k Bogu pelje samo vera in ne znanost.
Tadej, jez ne vem, kje ti vidiš užaljenost… tu si usekal zelo mimo, na žalost.
Cilj znanosti je spoznanje. Znanost in spoznanje gresta z roko v roki.
Ko govorim o znanosti, o čem imaš predstavo? Ali misliš, da ko govorim o znanosti, da govorim o akademikih?
Ko govorim o znanosti, govorim o razumevanju o opazovanju, o razlagi, o argumentih. Jaz ne govorim o nobeni skupini ljudi.
Znanost je za vse. vrata so odprta za vse ki jih zanima. Nihče ni vržen zunaj.
Saj imaš možnost argumentirat in razložit svoje poglede. Pa ne izkoristiš te možnosti. Samo a priori postaviš neko trditev brez razlage, brez argumenta. To je dogma, to ni znanost. Nevarnost dogme je ta, da vodi k fanatizmu. Fanatizem je današnji problem v svetovnih odnosih.
Ljudje moramo postati razumevajoči. To je korak k znanosti.
Znanost se vse več ukvarja z duhovnim svetom. Religija pa se na žalost vse več ukvarja s posvetnim (politikanstvo).
Sposodi si knjigo Polje, po sledeh nevidnih sil človeka, pa boš videl, s čem se ukvarja mena znanost. Posega po duhovnem.
Ali pa si preberi nekaj člankov iz te strani:
Znanost se dotika duhovnosti. In to je vzpodbudno.
Božje spoznanje (kot ti temu praviš) je dosegljivo vsem. To sem vedno govoril. Že v prejšnjem komentarju. Vera in znanost sta dosegljivi vsem, ki jih zanima. Nihče ni puščen zunaj.
A moramo se rešiti dogme in fanatizma. Smo ju že prerasli.
torej, jaz sem pred leti doživel nenavadno izkušnjo, globoko v gozdu, na eni jasi sem neke poletne noči doživel srečanje z Njim ali Njo ( tega točno ne morem zdefinirat)…videl sem belo svetlobo in začutil neskončno Ljubezen, zadovoljstvo in srečo… začutil sem Mir z velikooo začetnico..in globok glas mi je rekel, vse je res Jaz obstajam in kmalu boš zvedel odgovore na vsa vprašanja, o Življenju, o Vesolju in sploh vsem… zdaj sem prvič to podelil z širšo javnostjo, ker mi nihče od bližnjih in domačih ne verjame, ter vse pripisujejo eni zeleni rastlini…ampak Jaz vem, da On (ali Ona ) obstaja..težava je le v tem, da tega ne morem dokazati, čeprav se mi zadnje čase dozdeva, da bi mogoče bilo en kanček resnice tudi v govoricah o zeleni travi.. če zvem kaj novega, poročam
saj veš, da neznani leteči zdnje čase pristajajo za vsakim vogalom, da o tem, da vsak dan vidim kar nekaj Mačk niti ne rabim govoriti…mogoče je vse skupaj postalo samoumevno…ampak, je pa nekaj res, če vsi veste , da je nekaj več, zakaj je potem takšna nuja druge prepričevati ,da je vse res? a ni logično, da če nekdo veruje ali ve, da obstaja duša, da obstaja Bog, da se duša reinkarnira itd…potem naj vsakdo živi s tem v zavesti in naj bo srečen da to ve… ne vem, nekdo je par dni nazaj napisal nekaj izjemnega in sicer v tem stilu..pred razsvetljenjem sem ( ne vem, sadil rože) in po razsvetljenju jih še vedno… s to razliko, da sedaj Vem.. tako preprosto je