imam vprašanje o veri
Celih 2000 let je bilo mističnih, zdaj pa prihaja čas, ko prihaja v ospredje razumevanje in iz razumevanja modrost.
Znanost se je šele v zadnjem času razmahnila in njen pravi vrh šele prihaja.
Živimo pa v času, ko prihaja sinteza, ko vse kar je ločeno sintetizira v eno celoto (ne koktejl, ampak sinteza).
To vidimo po razmahu globalizacije na vseh ravneh: komunikaciji, ekonomiji, politični in tudi religijski (ekumenizem).
Zato je smiselno iz vseh religij vzeti najboljše in s pomočjo znanosti razložiti (razumeti) duhovni svet, katerega je človeštvo do zdaj le mistično sprejemalo.
Ne gre za koktejl, ampak za smisel razumevanja in za sintezo.
Izventelesne in obsmrtne izkušnje bo treba razložiti. Tu je meja med znanostjo in religijo, ki se na nek poseben način združujeta.
Krščanstvo se bo moralo s tem soočiti. Kaj je torej z izventelesnimi izkušnjami? Ali duša obstaja? In če ja, kako se razvija?
Krščanstvo se je moralo sprijazniti z znanstveno razlago sveta (heliocentričnost itd…).
Do nedavnega (par stoletij nazaj) je zemlja (in vesolje) bila v domeni teologije. Oni so razlagali svet in vesolje na svoj način.
A zdaj je drugače.
Zdaj prihaja v ospredje znanost, ki bo razložila duhovni svet. Tudi s tem se bodo religije morale sprijazniti.
S tem, da bo religija dobila nov pomen.
Se strinjaš, da za vse ljudi velja le en bog, ena ljubezen, en mir? No, vse religije govorijo o istem bogu, o isti ljubezni in istem miru. Zato v resnici obstaja le ena religija, ki pa se kaže, kot da jih je več.
Obstaja samo ena religija, ena ljubezen, ena znanost, ena zemlja, eno človeštvo, eno vesolje, en bog.
Sinteza pomeni – združeni v raznolikosti.
ja, ja, new age.
Mislim, da je velika razlika recimo znotraj krščanstva kaj naj bi pomenila sinteza in kaj pomeni ekumenizmom. Ekumenizem si prizadeva, da bi kristjani zaživeli edinost v različnosti. Kar pomeni, da vsaka skupnost zase, znotraj sebe odkriva izvir, ki jo napaja in potem se drugemu bliža v spoštovanju, najdejo tudi skupne točke. Vsak odkriva in ostaja, kar je, se ne zlije z drugim. V tem jz vidim veliko bogastvo.
Za monoteiste je, obstaja en Bog. Recimo muslimani se strinjajo, da imamo istega Boga, le poti do njega so različne, seveda znajo dodat, da so eno stopnjo naprej od kristjanov. Hindujci poznajo mnogoboštvo.
Ena pesem poje: Ni treba, da sva enaka, različnost je stvarstva hvalnica, če bil bi svet v eni sami barvi, kako bi nastala mavrica…
Hindujci so ravno tako monoteisti. Problem je v zahodnih učenjakih, ki ne razumejo misel vzhodne religije.
Brahman je tisti bog pri hindujcih, kot imajo kristjani Boga in muslimani Alaha.
S tem, da je treba razumeti, da ima krščanstvo ravno tako troedinega boga oče, sin, sv. duh, tako, kot imajo hindujci šivo, višnu in brahma.
Ne mešat Brahman z Brahma.
S tem, da je treba imeti v mislih, da je hindujstvo (ali brahmanizem) veliko starejša religija, kot je budizem, krščanstvo in islam.
Hinduizem je veliko pred krščanstvom poznal tri vidike boga, poleg tega imajo deve, ki so sinonimi za krščanske angele.
Tudi hindujci imajo Krišno, ki naj bi bil inkarnacija Višnuja (sinovski aspekt boga), ravno tako, kot imajo kristjani Jezusa, ki je bil Kristus božji sin (sinovski aspekt boga).
Tako, kot je “Bog beseda in beseda je postala meso”, tako je Višnu postal “meso (beri: inkarnacija)”, ki mu je bilo ime Krišna.
Veliko podobnosti. Le zakaj? Zato, ker obstaja res samo en Bog ali če rečemo Eno Življenje, ki se je kazal ljudem v drugem času in drugi kulturi. Zato toliko različnosti. Razlike so zaradi ljudi, ki so imeli drugačno razumevanje in ne zaradi enosti življenja.
Vse religije govorijo o enem in istem Življenju. Zato je samo ena ljubezen, en bog in ena religija.
Torej ne gre za new age, ampak gre za razumevanje. Ne gre za koktejl, gre za enost.
Ne moreš tako označiti vernika, češ da je mistik. Vernik ni mistik. Vernik je realist. In tudi vera je realnost. Zato lahko razlaga in uči. Spori z znanostjo nastopijo ko, znanost misli da se vera moti. Da dogme ne veljajo. čeprav nima nobene podlage za to. Ne vtika se cerkev v znanost, ampak obratno. In brez podlage. Od heliocentričnosti je ostalo to kar je lahko ostalo: ne zanikanje Boga, ampak razumevanje stvarstva.
Točno to je tudi moje razumevanje stvari.
@Teotima;
Če govoriš o mistiki predlagam da prebereš knjigo Wiligisa Jaegerja, ki je krščanski duhovnik in mojster zena. Po mojem mnenju zelo dobro predstavi pojme vzhodnih in zahodnih pristopov k duhovnosti, njihovih povezav in razlik.
V nj. tekstu je omenjeno, da najbrž vsi – z različnimi praksami in njihovimi imeni – plezamo na isto goro. Le da po različnih poteh.
Mistik naj bi bil tisti, ki to razume in ponotranji.
Zelo dobro. To sem tudi napisal, da si lahko oboje. A problem nastane, ko vernik razlaga na neznanstven način, takrat gre za dogmatizem in iz tega nastane slep fanatizem.
Fanatizem je današnji problem vsepovsod: politika, religija in ekonomija.
Poglejmo samo trenutno dogajanje na področju ekonomije. Gre za fanatizem dajati posojila t.i. tajkunom, čeprav so banke (na svetovni ravni) razglasile finančno krizo. Kako lahko banke, ki niso socialne ustanove (je rekel guverner Kranjec) sprejmejo največjo socialno pomoč s strani države in istočasno dajati posojila, kot da ne bi bilo krize?
To je nelogično. Zato pa danes vlada v monetarni politiki fanatizem.
Vsepovsod je fanatizem. Nehajmo že s tem. To nas uničuje.
Znanost se ne vmešava v religijo. Religija se ne vmešava v znanost.
Samo fanatik je prepričan, da se znanost vmešava v religijo, a religija ne v znanost.
Ne gre za vmešavanje. Gre za sintezo. Za združevanje religije in znanosti.
Sinteza se dogaja na svetovni ravni, na vseh področjih. Temu ne moremo ubežati, ker je to izven človekovih sposobnosti. Človeštvo se lahko le prilagodi tem energijam. Fanatizem pa se temu upira in to je problem vseh naših težav.
Ja, všeč so mi različne poti, všeč mi je tudi srečevanje na teh stezicah. Meni Jezus kaže pot k Očetu, to mi zadostuje, me izziva, preseneča, spodbuja, hrani… Nekdo drug pleza, hodi, se spušča na drugačen način. Všeč mi je pestrost, ni mi pa všeč, če želi nekdo prevzeti le najboljše in ostalo zavreči. Kot mi ne bi bilo všeč, da bi nekdo sprejemal mene samo takrat, ko se smejim, ko se pa jočem, bi me pa zavrgel.
O kateri vrsti znanosti govoriš tu?[/quote]
O znanosti. Nobene vrste. Samo znanost.
In ko omenjaš o tem, da ti ni všeč, da se vzame samo najboljše slabo pa zavrže iz religije…. Fanatizem, oblastništvo, politikanstvo, ekskluzivizem, separatizem so tiste lastnosti, ki jih je treba zavreči. Pa tudi napačno znanje.
Tu torej ne bova nikoli našla skupne točke.
Ker z mojega zornega kota je vse, kar rabiš vedeti in spoznati, že – tukaj in zdaj – in samo in zgolj V TEBI samem!
Ti si alfa in omega vseh vprašanj in njih odgovorov!
… če misliš, da bodo drugi bolje vedeli, kdo si, pa pač tako misli še naprej. Tvoja svobodna volja …
Dogmatizem in fanatizem sta zelo podobna pojma in imata skupno točko v “biti prepričan v svoj prav”.
Kar poglej v slovar SSKJ, da ga ne objavljam tu…
Ni problem v tem, da ima nekdo neko mnenje. Problem nastane, ko se zafiksirano oprime svojega mnenja in tega mnenja ne zna ali noče razložiti ali argumentirati! Tu je jedro fanatizma in dogmatizma.
Zato govorim o razumevanju, ker smisel razumevanja je opazovanje, preizkus, razlaga in biti odprt za ostale razlage.
imeti svoj prav, zame pomeni: imeti svoje mnenje, stališče, prepričanje
jaz ga pač imam – svoj ‘prav’ (alias mnenje in zorni kot)!
in če torej ti svojega ‘prav’ nimaš (kot sam praviš), jaz to enostavno razumem, kot da v tem oziru oz. na to temo ti pač nimaš svojega osebnega mnenja (oz. lahko bi razumela tudi tako, da si očitno pristal, prevzel ali ponotranjil mnenje in stališče neke zate ‘višje’ (kolektivne) inštance in si se torej odrekel svojemu osebnemu ‘prav’, ker bolj zaupaš v ‘prav’ nečesa ali nekoga zunaj sebe)
O kateri vrsti znanosti govoriš tu?[/quote]
O znanosti. Nobene vrste. Samo znanost.[/quote]
Ne verjamem, da bi mogla neka “znanost v ospredju, ki bi razložila duhovni svet”, name tako drastično vplivati, da bi se mi doživljanje sveta spremenilo. Najlepše stvari so še vedno zastonj. Npr. ko mi ali pa mi bo sončni žarek toplo padal na obraz, mi je ali pa mi bo povsem vseeno za znanstvene raziskave duhovnega sveta. Zadostuje tisti trenutek, ki ga sprejemam kot dar in vem, komu se zahvalit. Ko pade tema, vem, kje iskat l/Luč.
Kaj je po tvoje merilo za presojo? Poznaš apostola Pavla? Malo me spominjaš nanj, ko se je imenoval še Savel.
Drugače pa, resnična prenova pride po ubogih. Kdo je zadosti ubog, ve Bog.
… se strinjam.
Zato meni tudi ni všeč, če:
… ljudje naj bi si sami izčistili pot, ne da jim drugi sugerirajo, kaj je po njihovem ‘prav’ ali ne. A ne?[/quote]
Saj lahk ponovim:
“Za katoličana, ki želi biti tudi mistik, zapovedi, dogme, ne bodo nikdar ovira, ampak prej kažipoti, ki mu bodo prihranile marsikakšen ovinek, ko bo iskal živega Boga in On njega.”
Pa poglej alpiniste, vsako smer, ki jo preplezajo, označijo, pa ne za planinske orle.
Sploh ni nujno, da se strinjaš. Večinoma ne pričakujem od ljudi, da se z mano strinjajo, ampak da so spoštljivi.
Bo, Teotima. Znanost bo tvojo vero ojačala kot še nikoli. Začutila boš podporo svoje preproste vere s strani znanosti. Kdo bo takrat proti nam, ki verujemo v Boga, Eno Življenje, Ljubezen, Dušo, Luč …?
Ne vem pa, zakaj omenjaš denar, ker jaz ga sploh ne omenjam.
Intuicija, notranja Luč je merilo za presojo. Prava znanost je luč v razumu. Drugače ne more biti.
Ni važno na koga te spominjam. Ne vem zakaj se ne upaš napisati kaj bolj konkretnega in z razlago.
Ta drugi del si tako napisala, kot da ti edino veš kdo je bog in kje ga poiskati. Ne vem, nekam mi ne zgledaš preveč uboga. 🙂