ima kdo idejo?
Nekateri ste mi že pomagali s svojimi odgovori in zahvaljujem se vam. Ukrepala sem, sicer rezultatov še ni……..a pravim si kdor upa, ta vztraja in kdor vztraja, ta zmaguje. V zmago sem prepričana.
Problem sem že dala na forum, da se mi hči drogira z heroinom in se drogiora skupaj s fantom pri katerem živi. Z fantovo mamo hodiva na srečanja staršev, obiskujeva različna društva za pomoč zasvojenim in tudi sodelujeva. Ampak fantova mati ni tako močna, da bi vrgla sina in mojo hčer na cesto. Jaz sem pripravljena hčer tudi pohoditi (če jo res lahko samo na ta način rešim- saj čisto vsi svetujejo neke omejitve in če jih ne spoštujejo, jih je treba postavit pred prag). Fantova mama pa ne more…….. Niti moje hčere noče napoditi, kaj šele sina……..KAJ MI JE STORITI? IMA KDO KAKŠNO IDEJO?
Pozdravljeni!
Gospa, obcudujem vas pogum in vztrajnost, da bi hcero resili s krempljev heroina. Mislim (kolikor spremljam vase poste), da ste naredili vse kar ste lahko. Dejstvo je, da ste prisli do tocke, ko morate poskrbeti zase. Hceri ste poskusali pomagati na vse mozne nacine, ji stali ob strani, se trudili za njo. Jaz sem bila na heroinu 10 let, moja mama tega ni obcutila, ker nisem zivela doma in se niti ni zanimala za mojo odvisnost.Iz tega pekla sem se spravila sama, s spuscanjem z metadonom in mi je uspelo.Zdaj sem ok ze dobrih 5 let. Lahko vam povem samo nekaj – dokler hci ne bo sama dojela oz. zelela prenehati z uzivanjem drog ji ne more pomagati nihce. Dobesedno zignorirat jo morate, super pa bi bilo, ce bi bila tako odlocna kot ste vi, tudi mati njenega fanta, ker jima daje potuho s tem ko zivita pri njej. Ampak tukaj vi ne morete storiti kaj dosti.Poskusajte prepricati fantovo mamo, da gre po vasih stopinjah, da jima jasno pove, da naj se odselita, ce mislita na tak nacin ziveti pri njej.
Zelim vam veliko srece in ne izgubite upanje – sicer pa vidim, da ste mocna in odlocna zenska in ste na pravi poti, da zmagate! Ampak resnicno je zdaj cas, da zacnete ziveti za sebe.
Lep pozdrav
Ali ste povedali fantovi materi da če jim bo še naprej devala streho nad glavo in potuho, da se ne bo nič izboljšalo, dajte ji kakšno literaturo o zasvojenosti, da bo malo bolj osveščena…povejte ji da so zasvojenci odlični igralci in neradi priznajo da so zasvojeni, da se ne morejo sami rešit iz pekla, vendar morajo to spoznat sami in to spoznajo takrat ko ostanejo brez vsega…
Upam da sem vsaj malo pomagala
Katka
Ja Katka, storila sem to, da sem mami vrgla v obraz, da v svoji hiši legalizira drogo in da mi s tem pomaga uničevati mojega otroka. Sicer jo popolnoma razumem, vem da ji je hudo, vendar še ni pripravljena storiti tako hudega koraka. Sin manipulira z njo, z grožnjo da bo naredil samomor. Če bi ga pa potem res, si tudi jaz ne bi odpustila, da sem jo k temu nagovorila……..ampak ne vidim nobene rešitve več. Ravno včeraj sta se njen sin in hči zaletela z avtom, da bi od zavarovalnice dobila odškodnino. Jaz sem javila na policijo, da sta to storila namerno……torej sem sposobna pohodit svojo hči, da jo rešim pekla, ampak doslej ni bilo še nobenega vidnega uspeha. Sem v fazi “čakanja” in ta nemočnost me ubija. Veteranka je omenila, da moram nekaj storiti na sebi. Saj poizkušam s tem, da se bolj posvečam ostalima dvema otrokoma 15 in 8 let. Da več hodimo na sprehode, izlete, se več pogovarjamo in to me krepi čez dan. Ampak noč ima svojo moč in četudi odmislim zasvojeno hči predno grem spat, vsako noč sanjam grozne stvari o njej (vidim mrtvo, hodim za njenim pogrebom, jo grem identificirat v mrtvašnico ipd). Skratka sanjam nočne more. Temu pa ne vem kako ubežati.
Hvala tebi in posebej Veteranki, za vzpodbudo.
Pozdravljeni,
Popolnoma vas razumem.Vi ste zdaj res v fazi cakanja in nemoci in to je obupno stanje.Pogovarjala sem z vecimi starsi, ki imajo otroke odvisnike in moram povedat, da ni bil nihce pripravljen narediti vse to kar ste do zdaj naredili vi. RES STE LAHKO ZGLED STARSEM, KI IMAJO OTROKE ODVISNIKE IN UPAM, DA BO KDO OD NJIH IZ VASIH POSTOV KAJ ODNESEL, SE KAJ NAUCIL. Zdaj vas v bistvu blokira le se mama hcerinega fanta in zdaj imate veliko dela z njo, da jo prepricate, da morate lastnega otroka vcasih tudi “pohoditi” da ga resite. To je tezko razumeti. Vem, da ima vsak stars rad svojega otroka in da ob vsem tem neznosno trpi.Jaz verjamem, da se bo vse dobro izslo, ker imate neverjetno voljo, energijo in predvsem ljubezen do svoje hcere. Upam, da bo to kdaj spoznala.Jaz nisem imela nikoli niti priblizno take mame, ki bi se na kakrsenkoli nacin borila zame. Nasprotno, dopuscala je, da me je ocim spolno zlorabljal, maltretiral….. Resnicno vas spostujem in bi vas prav rada spoznala.
Lep pozdrav!
Ja?
Veteranka to pa naj ne bi bil ravno problem, če si iz Ljubljane. Rada bi spoznala kako žensko ali moškega, ki je dal skozi vso to kalvarijo, pa da mi točno razloži ta filing, ki ga daje heroin. Rada bi razumela hčero. Veliko berem o tovrstni zasvojenosti in rada bi našla močnejši adut, ki bo zasenčil drogo. Ti si baje bila zasvojena celih 10 let, kakor sem prebrala. Vidiš, jaz bi ji rada prihranila to dolgo pot. Stara je 20 let. Od 20 do 30 se mi nekako zdijo najlepša leta, pa čeprav so tudi kasneje lahko lepa. Pa vendar zamujene mladosti se ne da nadoknaditi. Zato se mi tako mudi, da čimpreje doživi dno, da se čimhitreje pobere in še nekaj od mladosti ujame. Ker pa imam doma še kmetijo in sedaj obilico dela poleg službe, si le težko odrgam čas za kakšne zmenke. Že ta srečanja s starši, ki mi sicer zelo pomagajo z vidika, da nisem sama, da imajo tudi drugi probleme in to še hujše (grdo se sliši, ampak tako je. Več je ljudi ki se spopadajo z drogo, lažje mi je.) nekako dajejo moč in upanje. Tako da časa okoli hodit res nimam, ampak če si iz Ljubljane, bi se pa lahko dogovorili za kako srečanje. Bila bi zelo vesela.
moj email je
[email protected]
Prosim Veteranka, če se lahko kaj slišiva!
Sem predrzna?
No sedaj sem uspela mamo nagovoriti, da je vrgla oba na cesto. 14 dni že lutata naokoli. Moja hči je v obleki, v kateri je odšla od hiše. Vsi dokumenti razen zdravniške so doma, vsa ostala obleka je doma. Sploh se ne zmeni za cunje, niti za dokumente. Kje spita ne vem, pa tudi nočem ju več klicariti na mobi. Ko me bo rabila za zdravljenje, me bodo že našli. Do takrat pa nočem vedeti kaj počne, niti kako ji je. NOČEM, ker me vsaka novica, ki mi jo kdo pove iztiri, da sem dan ali dva čisto na tleh. Čakam na “DNO”. Kje pa je ta dno, pa vrag si ga vedi!?
Država mi nič ne pomaga. Dvajsetega v mesecu dobivata oba socialno podporo, to nanese skupaj 90.000,00 sit. Marsikdo jih težko zasluži. Tadva pa dobivata podporo za drogo, jaz pa nič ne morem.
Lahko še kaj storim? Ne znam sedeti križem rok in čakati. Kaj je še kdo poizkusil, pa da se je obrestovalo, ali pa če se tudi ni. Saj vseeno, važen je vsak podatek pa čeprav tako malenkosten za nekoga, za mene lahko odrešilni. Kapljica po kapljico in je lužica. Vsaka ideja mi nekaj pripomore, nekaj da, če že ne uspešnost, pa vsaj razmislek, ki tudi precej pripomore k videnju celostnega problema.
Dajte, dajte, nekam spite zadnje čase!
Sedaj ste naredila zelo odločilen korak, ki je težek tako za vas kot za hčer. Toda zapomniti si morate sledeče, ko bo zopet prišla domov jo sprejmite toda ne pozabite dati pogojev. jaz sem vedno priporočal staršem, da naredijo pismeni dogovor, ki ga podpišejo tako starši kot otroci. Ob tem je pomembno da ob prbvi kršitvi dogovora dobesedno oreagitrate v skladu z določili dogovora. Čimprej ju skušajte tedaj ko se vrneta usmeriti v enega od programov.
Gospod Milan!
Tega se zavedam. Sploh je ne vzamem domov. Le v primeru, da se sama javi na nek program in me od tam pokličejo, da se je hčera pripravljena zdraviti.
Nočem je vmes niti videti, zaradi tega, ker je vsakič, ko jo vidim še bolj shujšana in bleda, vse to pa me tako pretrese, da sem potem doma 3 dni hudo bolna (slabost, driska,pritisk,nespečnost).
S fantovo mamo sva ju usmerili že v 3 programe. Vendar do realizacije ni prišlo, ker nikjer ni možnosti, da bi ju vzeli skupaj. Na “projektu človek” bi morda tudi to naredili, ampak v prvi fazi ko 3 do 4 mesece bivata tam čez dan in ko ju naj bi hodili iskat zvečer, ne pride v poštev ker zahtevata da sta skupaj tudi čez noč. Jaz ne fantova mama, pa nisva sposobni čez noč čuvati oba. Ta pogoj pa ni čisto nič drugega kot golo izsiljevanje. Izsiljevati pa se ne dam več. Ali greš na operacijo ali pa ne. Če greš, si v rokah kirurga, nikakor pa ni bolnik tisti, ki bi kirurga učil kako naj dela. Tadva pa hočeta točno to, kar pa pomeni, da še nista pripravljena na zdravljenje zaradi sebe, ampak zgolj zato, da malo pomirita naju mame, da bi spet popustile.
G. Milan povejte, če veste, ker ne jesta skoraj nič, ali sta zato še bolj dovzetna, da bi si morda povečevala dozo? Ali so toliko prisebni, da vedo koliko smejo vzeti in koliko ne (pa če izključimo čistost heroina zaradi predoziranja)?