Igre na srečo
Pozdravljeni!
Fant ima velike probleme z igrami na srečo.Na dan zapravi tudi po 40.000 SIT, ko pa mu zmanjka denarja, si ga izposoja pri prijateljih in sorodnikih in z dolgovi je zabredel do vratu, kljub temu, da kolikor se da, jaz naskrivaj vračujem njegove dolgove, tako da on ne ve. Res ga ljubim in si močno želim pomagati pri njegovi odvisnosti, a kaj ko za kakšno zdravljenje noče niti slišati. Prosim ne svetujte mi, naj ga zapustim, ker tega ne bom storila, čeprav sem mu zagrozila…. Hvala za nasvet!
Jaz se ne bi toliko sprasevala, kaj pocne fant (njegov problem in odgovornost!), kot s tem, kaj pocnete vi. V svojem zivljenju ste vi glavna prioriteta; veliko bolj ste pomembni kot vas fant. S sedanjim vedenjem mu le omogocate, da se neodgovorno vede se naprej. Kaj pa imate od tega, da mu urejate zivljenje namesto njega in da trdite, da ga ne boste zapustili, ne glede na to, kaj bo pocel? Na koncu boste tudi vi imeli samo dolgove in lahko da boste tudi v fizicni nevarnosti, saj se tudi na vas lahko spravi kdo od njegovih upnikov.
To, kar pocnete, ni partnerstvo, ampak materinstvo in metanje peska v oci. Najvecji problem v vasem zivljenju sploh ni vas fant, temvec vi sami.
Boni!
Igralništvo, igre na srečo, oznanjajo, da je naključje in tveganje, ne pa izobrazba in trdo delo ključ do uspeha. Sugerira, da je delo nepomembno. Delo pa ni igra, je mukotrpen in dolgotrajen proces, ki bogastvo kopiči zelo počasi. Nasproti delu se kockanje vzpostavlja kot trenutek, ki z malo sreče omogoči takojšnje bogastvo. Igralništvo je v nasprotju z družbeno odgovornostjo.Vsaka odrasla in zrela oseba pa teži zmanjševati tveganje in narediti življenje bolj gotovo in stabilno.
To odvisnost je težko preprečiti saj je zdravljenje dolgotrajno in naporno zdraviti je treba tudi njegovo okolje, saj so sicer posledice strašne: razdor družine, velike finančne izgube, zadolževanje, osamitev, notranji nemir, duševne motnje, nespečnost, naraščanje samomorov itn.
Čeprav se zdi problem neobladljiv, ga je možno reševati, če patološki igralec na srečo prizna svojo odvisnost in nemoč pri obvladovanju igralskih strasti.
S tem, ko fantu na skrivaj vračate dolgove mu prav nič ne pomagate saj na tak način ne bo občutil kako globoko je zabredel, to je le gašenje požara in s tem tvegate, da tudi vi zapravite vse, poleg tega pa lahko izgubite še vse prijatelje, ker ne boste mogli v nedogled poravnavati njegovih dolgov. Resno se pomenite z njim in ga postavite pred dejstvo saj se lahko zgodi, da bosta ostala brez vsega, s takšnim moškim, ki postavlja denar na prvo mesto ne boste našli sreče. Si zamišljate prihodnost s človekom, ki bi vam zakockal avto, hišo.. in ogrozil preživetje vaših otrok.
Vso srečo, lahko me pokličete na spodnjo telefonsko št.
Hvala za odgovore. Vse kar ste napisali, se zavedam tudi sama in se z vsem strinjam. Moti pa me ker se mi zdi, da skoraj grajate to, da želim pomagati človeku, ki ga ljubim. Najlaže bi bilo reči:”Eh, ti si odvisnik, adijo!”. Žal pač nisem takšna. On je zame namreč naredil ogromno dobrega: vzgaja in skrbi za mojega otroka (ki sploh ni njegov!), je zelo delaven, dober, vsi ga imajo radi,…edina njegova napaka je, da je pričel kockati.(In seveda vse, kar posledično sledi temu).
Imam še eno vprašanje. Kako se odvisniku postavljajo tista prva vprašanja, s katerimi sploh spozna, da je zasvojen?
Lep dan.
Lahko ti dam nekaj informacij iz prve roke.
Igrati sem začel pred več kot desetimi leti. Sodim med relativno uspešne in po mnenju drugih nadpovprečno intiligentne ljudi. Sprva je stvar bila nedolžna zabava. Zapletati pa se je začelo ko sem daljše obdobje iz igralnic nosil velike dobitke. (To obdobje v strokovni literaturi imenujejo zmagovalna faza!). Sledila so seveda slabša obdobja , pa krajša obdobja kosem zopet kaj priigral in nato kmalu nekajkrat več izgubil. V dveh letih sem bil nato na dnu. Psihično, finančno ter socialno. V zadnejm obdobju, preden sem se odločil za zdravljenje, so manipulacije , laži, prikrivanja, celo poneverbe in kraje , pripeljale do tega , da sem si na koncu sodil sam. Na srečo je stvar spodletela. Lahko mi verjameš, da se pravo stanje bolezni lahko prikriva zelo dolgo. Iz lastne prakse poznam tudi problem alkoholizma. Z alkoholom nimam nobenih problemov..in lahko le rečem , da je alkoholna odvisnost mačji kašelj napram hazardiranju. Meni se je stvar ponovila in od ,članov skupine ,ki smo se zdravili se drži v redu le morda četrtina. k sreči pa mi po zadnjem zdrsu ni bilo potrebno priti zopet do dna, saj sem prej poiskal pomoč.