igre na srečo
Pozdravljeni,
zasvojenost z igrami na srečo štejemo pod nekemične odvisnosti, saj za dosego omame ne uporabljamo substance, pač pa enak učinek dosežemo z nekim ritualom, z nekim početjem, ki nas stalno vabi nazaj. Igre na srečo pritegnejo zaradi vznemirjenja, ker nekaj tvegamo in posledično upanja, da nam vplačani listek, kombinacija na igralnem avtomatu ali kaj podobnega končno prinese zaslužek o katerem sanjamo. Čeprav pogosto opazimo, da se s priigranimi visokimi zneski odvisnost samo še poglobi in okrepi, saj imaš takrat na voljo še več sredstev, s katerimi lahko razpolagaš in jih “vlagaš” naprej, izgube pa so čedalje večje. Vedno je prisoten tisti “kaj pa če mi danes uspe”. Nekemične odvisnosti so prav tako hude kot zasvojenost z alkoholom, drogo ipd. Štejemo jih med bolezni ter jih tako tudi obravnavamo. Zaenkrat je edina ambulanta, specializirana prav za to vrsto odvisnosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici. Vodi jo g. Kramli Miha. Sicer pa zdravljenje te vrste odvisnosti poteka enako kot vse ostale, zato se lahko obrnete tudi na nas. Izvajamo svetovalne pogovore in informativne razgovore. Lahko nas pokličete na spodnjo številko.
Srečno
Sem že pozabila, da sem nekoč napisala te besede na forum.
Lastne izkušnje so me naučile, odvisniku ni za zaupati. Ima rad samo sebe in vse kar se mu podi po glavi je, kako priti do denarja. Četudi žrtvuje ljubezen svojega življenja, krasno družino, finančno varnost ostarelih staršev! Zadnjih nekaj let sem se borila s partnerjevim hazarderstvom. Žal se ni želel odločiti za zdravljenje in dandanes ne prizna svojih težav. V letu 2012 sem se s hčerko odselila na svojem, našla drugo službo in nekako uredila življenje. Bivši partner je najemal kredite, dokler jih ni mogel več odplačevati. Kupoval je tehnično robo na obroke in jo takoj ceneje prodal, da je prišel do denarja za igranje! Najin družinski avto, katerega uraden lastnik je bil on, je prodal za 30% manj, denar pa zaigral. Bivši partner me je ves čas po odhodu nadlegoval, prosil za novo priložnost, manipuliral s čustvi, lagal in venomer prosil za manjše zneske denarja. Ta denar je tudi vrnil ob naslednji plači. Vmes sva skušala zakrpati odnos, vendar žal ni šlo. Ves čas sva živela ločeno. Venomer sva se prerekala zaradi denarja in njegovih težav. Ni sprejel odgovornosti biti starš, celo ko je drugič postal oče. Dokončno sem se distancirala od njega. V zgodbo je nato potegnil svoje starše. Ker je edinec, je bilo to otročje lahko in nanj sta prepisala družinsko hišo, katero je takoj obremenil s hipotekarnim kreditom. Denar je zapravil. Bivši partner in njegova starša imajo danes neprenehoma finančne težave in s tremi (nadpovprečnimi!) dohodki komaj mesečno shajajo. Leto nazaj me je celo prosil za denar za nujno potrebno operacijo oči, sicer nebi naredil službenega pregleda in bi bil fizično nesposoben opravljati svoje delo. Samo zato, ker je oče mojih dveh otrok in ker se je šlo za zdravje, sem mu pomagala. Izguba službe bi pomenila njegov bankrot in velike nadaljnje probleme. Najin odnos se je nato zelo poslabšal. Ne prizna svojih napak, grozi, manipulira s čustvi in otrokoma (za katera ne kaže zanimanja). Ne razume osnovne “življenjske matematike”-če si zaribal, nosi posledice. Njegova dva starša sta slepo zaverovana in si zatiskata oči pred realnostjo. Bivši partner zadnje mesece ne plačuje preživnine, zaradi česar me je pahnil v finančne težave. Posojen denar mi ne bo nikoli vrnil. Plačujem kredit za najino prejšnje stanovanje, vzdržujem otroka in sebe in sem finančni čarovnik, da preživim. Bivši partner pa brezskrbno cele dneve leži na kavču s telefonom v roki, mamica mu pri 40-ih letih kuha in pere gate in skrbi za njegove otroke, ko pridejo na obisk. Verjetno si vsak misli, pa ženska, kje ti je bila pamet? Dejansko je tako, da sem sprva imela pravljico, ki sem jo gradila z vso ljubeznijo in sredstvi. Poskušaš narediti res vse, kar se da, da rešiš, kar si gradil 15-20 let. Dejstvo je, da tak začaran krog prekineš le tako, da greš stran! Sedaj bi zagotovo vse naredila drugače. Tak ničvrednež ni vreden niti minute mojega življenja, moje sedanje mišljenje o njem pa tudi papir ne prenese. Zadnja leta sem veliko delala na sebi in magistrirala. Sama vzgajam dva čudovita otroka in ustvarila sem jima topel dom. Finance pa se bodo tudi že poštimale.
Pozdravljen.
Sam sem zasvojen z igrami na sreco ze 5 let.
V tem casu sem uspel uniciti lastno podjetje s 30 zaposlenimi, prodati stanovanje in se lociti.
Iskreno povedano, ni mi zal ker sem igral, uzival sem v vsakem trenutku. Zal mi je ljudi, ki sem jih prizadel. V enem letu sem zapravil vec kot 350 tisoc eur samo na ruleti.
Zdravila ni, je vera, je borba, a iskreno, se vedno me zanese. Imej se rad, ceni svoje zivljenje, ne razmisljaj o samomoru. Jebat ga, denar ze pride, zivljenje ne.
Lp
Tadej
Pozdravljeni!
Prosila bi za pomoč, pogled oseb,ki imajo podobno izkušnjo kot jaz ali pa objektivni pogled. Sama tega ne morem videti in ne znam več razmišljati kako naprej. Imam partnerja kateri že več let stavi. Stavi na športnih stavah. Imava družino, otroke (mlajše od 10 let). Imava dokaj ok dohodke/službe in med nama je vse ok. Nimava večjih težav ali kregarij, v vzgoji sva enotna. Kot pa sem rekla ima partner težave s stavami. Sam je že priznal, da ima težavo vendar se sučeva pri pogovorih v enem in istem krogu. Nekaj let nazaj sem prvič izvedela za njegovo težavo, ker je kar naenkrat izginil privarčevani denar. Takrat sem tudi izvedela še za dolgove,katere sem poravnala jaz. Nato je sledila obljuba, da se tega ne bo več počelo. Prazna obljuba. Da ne dolgovovezim na vsake par let sem ponovno jokala,poravnala dolgove, se pogovarjala… ampak učinka ni bilo. Sem človek,ki stvar katero obljubi na koncu tudi opravi. Iz tega razloga nikoli nisem grozila, da bom vzela otroke in šla, čeprav partner ve, da se lahko to zgodi. Ne govorimo o nekih enormnih zneskih ampak ravno toliko velikih, da denar katerega na mesece “prišparamo” čez čas porabimo za pokritje dolgov. O vsem tem sva govorila tudi že z ožjo družino in vsi trdijo, da ima človek težavo in da mu je potrebno pomagati- ampak jaz ne vem več kako. Če mu vzamem finance – ne vidim poante, ker se do denarja vedno lahko kako pride, s tem pa podaljšam obdobje predno izvem,da so stave ponovno aktivne. Partner se je prijavil tudi na nekakšne pogovore, vendar so se ti parkrat prestavili (iz strani svetovalca) in jih je na koncu opustil. Sam pravi, da se zaveda težave in se je želi znebiti, vendar ne ve kako, ne kaj – pa tudi sama sam mišljenja, da če bi želel,bi se način že našel. Kot sem rekla, je drugače dober oče, mož in vse. Ima čas za nas, delamo stvari skupaj. Preko telefona si je že vse blokiral, vendar še vedno obstajajo Petrol itd. Ker vem tudi, kako lahko ločitev slabo vpliva na otroke in ker realno otroci nikoli ne vidijo prepirov, niso vpleteni v te stvari …. me skrbi,kaj bi jim ločitev staršev povzročila. Ne želim jim odvzeti očeta in moške figure v življenju. V sebi se spopadam sama s seboj na dnevni ravni. Vedno sem se imela za močno žensko,ki se ne bo pustila “delati norca” iz nje in ne bo z nekom samo zaradi otrok… trenutno pa se mi dozdeva, da to počnem samo še zaradi njih. Sama sem prizadeta in jezna – najbolj nase- da sem se pustila tolikokrat speljati na led, nastaviti hrbet za “noze” iz partnerjeve smeri,laži,prisege- vendar še vedno imam naivno upanje, da se bo situacija izboljšala, da bomo prebrodili to in bomo lahko živeli,brez vsakodnevnih skrbi kam denar gre. V ta namen se obračam na vas, kako naj pomagam sebi in partnerju prebroditi to. Pogovori so zaenkrat pomagali samo za kratek čas. Rada bi to izpeljala na način, ki bo prizadel najmanj ljudi in pomagal vsem do boljšega življenja. Vendar ne znam več. Sprašujem se ali naj res preprosto samo še spakiram kovčke in odidem stran z otroci? Ali obstaja še druga rešitev? Prosim za pomoč kako/kaj/s čim so ostali pomagali v takih primerih? Starši/žene/prijatelji… ne vem. Občutek imam, da sem v tem sama, ker čeprav vsi v družini priznajo,da je to težava – vsi trdijo da ima vsak svoje grehe in je potrebno človeka sprejet z njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Vendar jaz ne vem, kako še naj to sprejemam ob mišljenju, da volje iz druge strani pač ni dovolj, da bi se to prekinilo. Ne vem… želim pomagat, vendar počasi tudi sama izgubljam upanje v to. In na koncu dneva še vedno zaključim, da za otroke je potrebno vse naredit, pa če tudi trpeti več let….in se vdam v nov dan z upanjem, da je bilo nazadnje res zadnjič,čeprav dvomim in ne izkoristim dneva tako, kot bi ga lahko brez konstantne skrbi na plečih, da pa se vse pogreza vedno globlje in bom nekega dne imela nekoga na vratih,ki bo ogrozil moje življenje in življenje otrok,ker si je mož sposodil denar in ga ni vrnil ali celo zapravil vso naše premoženje in bomo pristali nekje na cesti. Čeprav zaenkrat do takšnih dolgol še ni prišlo. Strah v meni vsak dan bolj raste.
Obupanost, 22.02.2025 ob 00:47
Pozdravljeni!
Prosila bi za pomoč, pogled oseb,ki imajo podobno izkušnjo kot jaz ali pa objektivni pogled. Sama tega ne morem videti in ne znam več razmišljati kako naprej. Imam partnerja kateri že več let stavi. Stavi na športnih stavah. Imava družino, otroke (mlajše od 10 let). Imava dokaj ok dohodke/službe in med nama je vse ok. Nimava večjih težav ali kregarij, v vzgoji sva enotna. Kot pa sem rekla ima partner težave s stavami. Sam je že priznal, da ima težavo vendar se sučeva pri pogovorih v enem in istem krogu. Nekaj let nazaj sem prvič izvedela za njegovo težavo, ker je kar naenkrat izginil privarčevani denar. Takrat sem tudi izvedela še za dolgove,katere sem poravnala jaz. Nato je sledila obljuba, da se tega ne bo več počelo. Prazna obljuba. Da ne dolgovovezim na vsake par let sem ponovno jokala,poravnala dolgove, se pogovarjala… ampak učinka ni bilo. Sem človek,ki stvar katero obljubi na koncu tudi opravi. Iz tega razloga nikoli nisem grozila, da bom vzela otroke in šla, čeprav partner ve, da se lahko to zgodi. Ne govorimo o nekih enormnih zneskih ampak ravno toliko velikih, da denar katerega na mesece “prišparamo” čez čas porabimo za pokritje dolgov. O vsem tem sva govorila tudi že z ožjo družino in vsi trdijo, da ima človek težavo in da mu je potrebno pomagati- ampak jaz ne vem več kako. Če mu vzamem finance – ne vidim poante, ker se do denarja vedno lahko kako pride, s tem pa podaljšam obdobje predno izvem,da so stave ponovno aktivne. Partner se je prijavil tudi na nekakšne pogovore, vendar so se ti parkrat prestavili (iz strani svetovalca) in jih je na koncu opustil. Sam pravi, da se zaveda težave in se je želi znebiti, vendar ne ve kako, ne kaj – pa tudi sama sam mišljenja, da če bi želel,bi se način že našel. Kot sem rekla, je drugače dober oče, mož in vse. Ima čas za nas, delamo stvari skupaj. Preko telefona si je že vse blokiral, vendar še vedno obstajajo Petrol itd. Ker vem tudi, kako lahko ločitev slabo vpliva na otroke in ker realno otroci nikoli ne vidijo prepirov, niso vpleteni v te stvari …. me skrbi,kaj bi jim ločitev staršev povzročila. Ne želim jim odvzeti očeta in moške figure v življenju. V sebi se spopadam sama s seboj na dnevni ravni. Vedno sem se imela za močno žensko,ki se ne bo pustila “delati norca” iz nje in ne bo z nekom samo zaradi otrok… trenutno pa se mi dozdeva, da to počnem samo še zaradi njih. Sama sem prizadeta in jezna – najbolj nase- da sem se pustila tolikokrat speljati na led, nastaviti hrbet za “noze” iz partnerjeve smeri,laži,prisege- vendar še vedno imam naivno upanje, da se bo situacija izboljšala, da bomo prebrodili to in bomo lahko živeli,brez vsakodnevnih skrbi kam denar gre. V ta namen se obračam na vas, kako naj pomagam sebi in partnerju prebroditi to. Pogovori so zaenkrat pomagali samo za kratek čas. Rada bi to izpeljala na način, ki bo prizadel najmanj ljudi in pomagal vsem do boljšega življenja. Vendar ne znam več. Sprašujem se ali naj res preprosto samo še spakiram kovčke in odidem stran z otroci? Ali obstaja še druga rešitev? Prosim za pomoč kako/kaj/s čim so ostali pomagali v takih primerih? Starši/žene/prijatelji… ne vem. Občutek imam, da sem v tem sama, ker čeprav vsi v družini priznajo,da je to težava – vsi trdijo da ima vsak svoje grehe in je potrebno človeka sprejet z njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Vendar jaz ne vem, kako še naj to sprejemam ob mišljenju, da volje iz druge strani pač ni dovolj, da bi se to prekinilo. Ne vem… želim pomagat, vendar počasi tudi sama izgubljam upanje v to. In na koncu dneva še vedno zaključim, da za otroke je potrebno vse naredit, pa če tudi trpeti več let….in se vdam v nov dan z upanjem, da je bilo nazadnje res zadnjič,čeprav dvomim in ne izkoristim dneva tako, kot bi ga lahko brez konstantne skrbi na plečih, da pa se vse pogreza vedno globlje in bom nekega dne imela nekoga na vratih,ki bo ogrozil moje življenje in življenje otrok,ker si je mož sposodil denar in ga ni vrnil ali celo zapravil vso naše premoženje in bomo pristali nekje na cesti. Čeprav zaenkrat do takšnih dolgol še ni prišlo. Strah v meni vsak dan bolj raste.
Pozdravljeni,
vidim, da se ni oglasil nihče z osebno izkušnjo, zato vam bom napisala nekaj svojih misli in vtisov, pa boste videli, če kaj od tega prav pride.
Kot ste sami ugotovili, je vso breme na vas. Breme odgovornosti do življenja vseh družinskih članov, kot tudi breme, da ste edini trezni v družini, ki lahko nekaj naredite oz. ne naredite nič in s tem tvegate še bolj zakomplicirano situacijo.
Znašli ste se v nezavidljivem položaju, peklu na zemlji. Vsega tega bremena pa ni treba, da nosite sami.
Ena od uporabnic tega foruma je že priporočila branje knjige Peklenska gugalnica od Sanje Rozman. Prinese lahko veliko uvidov in moči, kaj je sploh možno in kaj je utopično pričakovati.
Sicer pa imate v Sloveniji možnost tudi posveta s strokovnjakom – imajo veliko izkušnje točno s takšnimi situacijami, kot jo vi opisujete:
- Center za zdravljenje zasvojenosti, ZD Nova Gorica – tel. 05 338 32 65, delovni čas od ponedeljka do četrtka od 7. do 19. ure in v petek od 7. do 14.30 ure (brezplačna tel. št.)
Program zdravljenja nekemičnih zasvojenosti, Psihiatrična bolnišnica Idrija – tel. 041 481 566. Naročanje na zdravljenje poteka vsak delovnik od 13.00 do 15.00 ure.
Za nasvet lahko vsak delovni dan med 10. in 15. uro pokličete svetovalca na zaupni telefon 040 88 99 18 ali pišete na pomoc@mladihazarder.si. Nasvet je brezplačen, prav tako so brezplačne tudi psihoterapije, ki jih nudijo v Ljubljani in v Mariboru.
Karkoli boste storili v tej smeri, bo pomembno in pozitivno vplivalo tako na vas, kot vašo družino. Ni potrebno, da sami trpite in tonete v brezup in strahove.
Pomembno je, da to storite čimprej, saj je hitra pomoč nujna.
Po potrebi se še oglasite,
Andreja