Zanima me, kako so v šestem razredu vaši otroci navdušeni nad telesno vzgojo?Pri nas imajo nesposobno učiteljico.Zadnjič je ocenjevala odbojko.In to kako!!!Dva učenca sta odbijala medseboj žogo.Ona je štela odbite žoge in glede na število dala oceno.Meni je to čisto mimo.Moja hči se ukvarja z odbojko leto in pol in je dobila za nasprotnico deklico, ki se z odbojko pač ne ukvarja.Naša je fasala oceno 3, nasprotna pa 2. Pa NIČ hudega. Ampak sistem.Po mojem mnenju bi moral vsak otrok igrati z učiteljico ali eventuelno odbijati v steno.Ocenila je tudi tek na 600 m. Ona je samo merila čas, priprave pa ni bilo nobene-kako se razporede moči, kaj je treba paziti na startu in podobno.Povedati moram, da pripombe na učiteljico letijo iz vseh smeri, ona pa ostaja trdo na svojem položaju.

če se mene vpraša, bi itak ocene pri telesni vzgoji, glazbi in likovni vzgoji ukinila, ker nikoli ne bodo pravične, saj je vsak otrok poglavje zase in prav vsi ne morejo imeti taleta na vseh področjih, otrok naj bi te predmete obiskoval z veseljem in ne strahom pred grozečo slabo oceno, ker pač ni rojen telovadec, likovnik ali glazbenik.

če pa tvoja hči trenira odbojko,torej ima predhodno znanje, bi se jaz pogovorila z njeno učiteljico in zahtevala ponovno ocenjevanje, zakaj bi otrok trpel krivico, če ni potrebno.

če pri telesni vzgoji padajo 2jke, je ocenjevanje popolnoma mimo, ali jih učiteljica ni sposobna naučiti osnov (kajti ocenujejo se le osnove), ali pa se izživlja nad otroki, drugega razloga za to ni. Kriteriji ocenjevanja so točno določeni in učitelj se jih mora držati, držati se mora tudi predpisanih ur za določene vaje. Če se starši pritožujejo nad njenim ocenjevanjem, sprožite ta problem najprej na roditeljskem sestanku in če še ne bo pomagalo, potem na svetu staršev.

hanan kaj pa ucenci, ki niso matematicno nadarjeni? Pa tisti, ki niso jezikoslovci?

nevem zakaj sem pričakovala takšno vprašanje;

kar se matematike tiče, se jo z pravilno vajo da naučiti, ne rečem da ravno za 5tico ampak 4co sigurno. Pač ne bodo hodili na matematična tekmovanja in študiral matematike.

tudi jezik se da prav dobro naučiti z malo truda in govorom na glas.
zato sa ga uvedli že v 4r/9, da se z njim otrok čim prej sreča.In tujega jezika se je potrebno naučiti, saj ga vsakodnevno potrebujemo.

potem je tu še fizika, kemija, torej za vse se uložen trud povrne.

žal otroci niso roboti in niso enako dojemljivi ali nadarjeni za vse stvari, zato so tudi ocene različne (ob tem, če mislim, da se vsi enako učijo)

Telesna vzgoja, likovni pouk in glazbena vzgoja, pa so specifični predmeti, ki se jih nikakor ne da naučiti in šteje le nadarjenost, vsaj kar se najvišje ocene tiče. Veliko pridnim in delovnim učencem pokvari uspeh in samo zato, ker niso telovadci, likovniki in rojeni pevci. Pa jim to “pridobljeno” znanje nikoli ne pride prav, ker jih te stvari enostavno ne zanimajo in jih v življenju niti ne potrbujejo.
Zato naj bi risali, telovadili in peli, zaradi svojega veselja in ne strahu pred oceno. Tistega, ki se bo odločil za študij ravno na teh področjih, pa itak čakajo preizkušnje.

Pozdravljene,
samo glede likovne vzgoje bi pripomnila. Tu se ne ocenjuje estetski vidik izdelka ampak to, ali je učenec upošteval kriterije, ki jih je podal učitelj. Vsaj moralo bi se tako delati.
Primer: Recimo, da slikajo cvetje v vazi. Kriteriji bi bili, da zapolni celotno površino, uporablja svetlje barve… Če učenec to upošteva, mora dobiti dobro oceno, če pa na primer poslika le polovico povrišine, pa naj bo še tako “lepa” slika, mora biti ocena nižja.
Samo, saj vemo, kako je v praksi. Se pa popolnoma strinjam z vami, da je pri vzojnih predmetih težko, tudi za učitelje.

Cisto vsak otrok je zmozen osvojiti osnovna elemente sportne, glasbene in likovne vzgoje. Potrebno se je pa res tudi za to potruditi.

osnovni elementi, štejejo samo za minimum, če vzamemo telovadbo, se ocenjuje ta minimum + samo izvedbo nap. skoka v daljino iz mesta.

otrok, ki nima kvalitenih motoričnih sposobnosti, bo kljub trudi zaostajal za vrstiki.

isto velja za likovno vzgojo in glazbeno vzgojo, osnove zadostujejo le za minimum.

se pa strinjam, da se določeni učitelji zadovoljijo z minimumom, drugi zahtevajo več.

Zelo odvisno od učitelja do učitelja. Sama ocenjujem pri športni vzgoji tako, da imajo vsi odlično ali pravdobro, zelo redki dobro. Namreč izhajamiz tega, da jih ne obremenjujem z ne vem kakšnim znanjem, ampak jih naučim res osnove ( saj zato tudi je osnovna šola! ). tega so se sposobni naučiti čisto vsi. In ker zelo cenim njihov trud in da pokažejo vsaj malo interesa in da sodelujejo, mislim da si zaslužijo dobre ocene. To jemljem tudi kot zpodbudo za naprej in za večanje njihove samopodobe. Saj je čisto jasno, da bi jih z dvojkami ali cveki čisto zatrla in bi športno vzgojo za vedno zasovražili. Zavedam se tudi, da pač niso vsi za vse in če pokažejo malo volje, je meni to dovolj. Itak so z vseh strani bombardirani in obremenjeni, zdaj naj pa še jaz delam pritiske nanje! Vsaj pri meni naj bi se sprostili in se počutili dobro.
Naprimer, meni je dovolj, da mi progo preteče ( seveda se prej eno obdobje najprej pripravljamo in si pridobivamo kondicijo ) brez, da hodi vmes in da vidim, da si prizadeva. Kdor pa si priteče dobro mesto oz. rezultat, pa je še posebej nagrajen. In ker delamo toliko različnih stvari ima vsak možnost, da se kje izkaže. In če se izkaže že samo pri eni stvari, je zame lahko odličen. Naprimer, nekdo ni za teke, je pa dober metalec. Nekdo ni dober v kolektivnih športih z žogo, ker mu pač po karakterju ne ležijo, je pa zato lahko toliko boljši pri gimnastiki. Itd, tako da,…
Tisto o štetju podaj pri odbojki pa,… rajši ne komentiram…