Lep pozdrav. Sem v zadnjem mesecu nosecnosti (se 3tedni do roka), pa imam tezavo al problem..V bistvu ze skozi, ampak je vedno hujse.
Vglavnem, s partnerjem ze skoraj 2leti zivima skupaj, od tega sma skupaj recimo 3 leta. Ze od samega zacetka je bilo pestro, sla narazen in popustla itd…Sedaj sem noseca (nepricakovana, res cudezna nosecnost), z njegove strani nezazeljena, ker se ni pripravljen…Me pa zadnje 3 mesece ignorira, sva hujsi kot cimra: nic sexa, nic bozanja, kakega objema, po trebuhu nic ne poboza-nic od nic. Na net doma ne gre, samo v sluzbi. Dobiva smse, vedno rece da od kolegov…ne morem na telefon preverit,ker ima na kodo in skrbno skriva. Vsi mi pravijo da bo drugace ko se bo otrok rodil itd, ampak vedno bolj dvomim. Ima katastrofalni odnos do mene, sem skozi zivcna, se sekiram, namesto da bi uzivala se zadnje tedne v nosecnosti. Me strah da bo z otrokom kaj narobe, ker sem celo nosecnost depresivna, zalostna, se jokam…A ma drugo al se mu res vse zasralo zaradi nosecnosti al kaj bi lahko bil razlog? Pravi da nima druge,, da ne sexa itd, ampak ne morem zaupat in verjet glede na njegov odnos in preteklost (varanje!) Ce mu recem da bom sla domov, mi rece pa idi kam ces…gladko mu vseeno zame in za otroka…ne vem kaj naj…to je zdaj na hitro o tem, kaki nasvet al bilokaj? Lp obupana nosecnica

…..“Sedaj sem noseca (nepricakovana, res cudezna nosecnost), z njegove strani nezazeljena, ker se ni pripravljen…”

Ta prva stvar, ki mi skoči v oči, je tole. In mi prižge vse alarme. V letu 2019 si nepričakovano in čudežno noseča (?!)

res ubogi otrok, ki se bo rodil takim staršem. Resnično mi ni jasno, kaj je bilo tebi, da si rinila v odnos s takim človekom?

Saj veš, da je ljubezen sicer videti drugače a ne?
Kako bo, ko bo prišel otrok, je nemogoče napovedati. Lahko da bo res boljše, lahko pa da bo ostalo tako, kot je.

Ali te vara ali ne, je popolnoma nepomembno. A zdaj, če te ne vara, je pa njegov odnos do tebe sprejemljiv?
Poskusi se osredotočiti samo nase in na prihajajočega dojenčka. Misli nase in nanj. Odmisli partnerja. Ne polagaj upov vanj, ne čakaj željno vsak dan, da bo mogoče vendarle prinesel spremembo. Sprijazni se, da je tako, kot je. V skrajnem primeru boš zmogla tudi sama. Z otrokom ti bo lepo, tudi če bosta sama. Ne bo idealno, ampak takega sopotnika v življenju pač ne rabiš.

Edino kar se bo spremenilo ko boš rodila je to, da te bo še bolj ingnoriral.
Sicer pa si tudi ti njega, ko je rekel, da otroka noče.
Pa veš zakaj ga noče? Ker nima rad mamice njegovega otroka.
Pa če sem lahko še malo “jasnovidna”….spoznal in zaljubil se je v drugo, ji natvezil, da sta v fazi razhajanja, da te več nima rad, sedaj pa ne ve, kako naj ljubici razloži, da si noseča…

Zenske smo dostikrat, bom rekla naivne, in do zadnjega upamo, da se bo “nekaj” spremenilo….karkoli…odnos, partner, me same…nekaj pac. Kruta realnost je, da je to skoraj nemogoce, ce ni interesa z obeh strani. Glede na tvoj opis tezave, ti svetujem, da se osredotocis na sebe in dojencka. Partner je kakrsen je in dejstvo je, da se nekaj dogaja v ozadju, in ti za to ne ves, oz. “noces vedeti”. On ti tudi verjetno ne bo povedal. Zdej bom pa malo nesramna in ti rekla tako: obstaja ogromno moskih, ki so idioti…brez odgovornosti in empatije. Ce ne zeli biti s tabo, te ne prenese….itd. bi ti to lahko povedal in koncal zvezo. Ne pa da se ta agonija vlece v neznano. In verjemi, da se taksne zadeve tezko koncajo dobro. Poskrbi zase, ljubi svojega otroka, ki rabi mamico 100%. Ne dopusti, da te to spravlja v slabo voljo (vem da je tezko, zelis imeti druzino), ampak, vcasih stvari ne grejo po planu. Zato se posveti sebi, otrocku, naj ti pomaga druzina….on pa….zivljenje je njegovo, naj dela z njim kar zeli. Sej ves: what goes around, comes around! 😉 Glavo gor in pobozaj trebuscek 😊

Spoštovana!
to ne pelje nikamor. poslušanje drugih in upanje da bo po porodu bolje je larifari. ni ti treba tega. če je varal prej bo tudi v prihodnje, lahko se že dogaja…
čimprej to končaj in zaživi na novo. posveti se otroku in ko bo volja in čas poišči človeka s čustvi in ki ti bo dajal občutek zaželjenosti, ljubezni. to kar imaš sedaj ni nič! in škoda časa. z meseca v mesec boš bolj razočarana in vse težje ti bo. končanje takšne zveze je pa neizbežno!
tudi moški, ki so na začetku nadvdušeni nad nosečnostjo se pozneje spremenijo v osebe, ki jih žene/partnerke več ne poznajo (seveda tudi obratno), tvoja zveza je pa že sedaj takšna.

pa srečno

Ne vem kako je možno, da človek tako zleht, da misli da ima pravico človeka, ki je že tako v stiski pahnit v se večjo.
Si ne morem mislit kako uboga oseba si, da se moraš spravljati na neznanec in svojo bolečino na njih projecirati. Empatija ti je španska vas, upam da bo prišel v tvoje življenje nekdo, da te tega nauči. Sicer se mi smiliš ti in ljudje okoli tebe.

Eno vprašanje? Kaj za hudiča še delaš z njim? Spokaj cunje in na svoje. Verjemi, da nikoli ne bo boljše. Bo pa zato tebi in otroku bistveno bistveno lažje. Ampak odločit se moreš tako sama.

Prvo kot prvo. Nobena ne postane cudezno noseca. Zato je potrebna vedno akcija. Zenske si vcasih domisljajo, da ce bodo zanosile, da se bo njihov partner spremenil, v vecinoma primerih se to ne zgodi. Moski tocno vedo, da ga je zenska pretentala v nekaj, na kar se ni pripravljen. Zato je tudi njegov odziv taksen kot trenutno je. Zdej ali pa mogoce on razmislja v to smer, da mogoce otrok ni njegov. Ker ta cudezna zanositev mi je res ena taka cudna izjava. Mogoce je kaj na tem.

Nenačrtovana nosečnost je verjetno zato, ker si ni(sta) želela znanosti, pa vseeno sta??
Čudežna pa – si morda že kdaj slišala za probleme z eno zelo aktualno zadevo v današnjem času, ki se ji reče NEPLODNOST, ki lahko nastane zaradi hudih problemov z zdravjem?? Če je punca vedela, da je neplodna, preden je skušala zanositi, je verjetno morala skozi vrsto neprijetnih pregledov in novic.
Samo v vednost. Lp

Pa še nekaj: če bi bila ti v taki stiski (noseča v 9. mesecu – torej polna hormonov, z decom za en k****, ki jo povrh vsega očitno vara in ji ne nameni nič pozornosti) , kot je ona, bi bila verjetno zadnja stvar, ki bi si jo želela, slišati take ponižujoče komentarje.

Groza, kot bi brala svojo zgodbo. Imela sem enake scene z bivsim, pa sva bila skoraj 8 let skupaj. Bila sem studentka, brez prihodkov.. No, ko sem rodila ni bilo nic drugace, za vse sem bila sama, ob jokajocem otroku sem se ubadala se s tem, kje se on goni ponoci.. Vmes je za par dni celo izklopil telefon in izginil za par dni. Zenske smo res naivne, sele ko je vsega konec in pogledas za nazaj, vidis, kako ti operejo mozgane. V glavnem, takega tipa ne rabis. Cimprej popokaj kufre in nikakor ne napisi kdo je oce otroka na socialni, ker ga bos morala do konca zivljenja gledati in se mu prilagajati. Potem se sele zacn zaj******je s stiki, prezivnino, pride ko hoce in ce ima cas, postavlja pogoje, izsiljuje, namerno sabotira vse, na sodiscu jamra da je brezposeln, v resnici fusa v delavnici in lubice vozi na morje.. Samo stran, prej ko gres lazje bo, ker bos nasla svoj sistem zivljenja. Tudi tvoj otrok ni nic kriv in si ne zasluzi gledati tega, pomisli, kaksne vzorce mu bos predala naprej s svojimi odlocitvami. Jaz sem otroka in sebe postavila na prvo mesto, ko sem videla koliko se pocutje mamice pozna na pocutju dojencka.. grozaaaa, kako trpi ko poslusa in cuti prepire! In sem pri otrokovih 5 mesecih tipa pustila s tem da se mu nisem par mesecev javljala na telefon. Pa tudi lazje bos tudi nasla novega tipa ko je otrok se cisto majhen in tudi otroku bo lazje kot pa ce gresta narazen cez 1 leto, ko bo navajen na vas ritem. Srecno!!!!

Zivjo… Škoda da je tko sploh danes ko nam morajo otroci pomeniti največ zato živimo. .. Škoda da te ne poznam… zasluzis si srečo U lifu

Pozdravljena. Tvoja prva in prava, brezpogojna ljubezen bo kmalu v tvojem naročju. Častno poslanstvo in privilegij, ki smo ga ženske deležne. Veseli se tega. Iz izkušenj, z razlogom prihaja ❤ in pošiljam ti močan objem

imam 15 dni starega otroka. čimprej si najdi čustveno oporo. mojih 15 dni zgleda tko da se otrok zbudi nekje vsake 2ure, če mi ga rata uspavat, potem se doji (drugače je takoj jok) in zaspi. ampak spi samo zraven mene. čim grem stran se zbudi in je jok. vmes seveda previjanje in preoblačenje. psihično ni lahko. spim po obrokih ko se le da in če nebi mela partnerja ki mi nosi za jest, ga pelje na sprehod da se loh stuširam… nevem kako bi sfolgala ker sem se tut že ob 2 zjutri jokala ko ni hotu zaspat. pa še en mesec ni star! in dojenje zna zelo bolet. res najdi si oporo nekje čimprej. tut če to pomeni da se odseliš.

Lepo pozdravljena, najprej da ti povem, da se je pri meni isto zgodilo. Mogoce celo hujse.. No mali je sedaj star 18 mesecev, z partnerjem trenutno oziroma vse skozi na bojni nogi, da ne govorim o mojem psihicnem stanju.. Ampak upam, da si bo dal dopovedati da je konec, ceprav globoko v sebi ga imam rada, ampak enostavno ne gre. Dvomim da se bo partner popravil..morda do otroka, ko ga bo prvic prijel videl, morda ga bo zbudil ocetovski nagon.. Ampak do tebe, ce pravis da mu je vseeno, dvomim, ceprav upam na najbolse. Ce zelis mi lahko pises osebno na fb.. Ali gmail.. Samo povej in ti pustim kontakt. Vse dobro ti zelim, predvsem pa ne sekuraj se, otrok cuti, celo nosecnost se prejokala.. Drla drug na drugega.. Mali je tako zajokani otrok od rojstva ze, crprav ne vem ali je od vsega stresa ali ne.. Ampak se takoj vidi ce sva oba z njim doma je cist drugacen kot pa ce sem sama z njim. Otrok je na prvem mestu in zakonsko si ti kot mama odgovorna zanj.. Verjami boljse iti kot pa ostati, ce ves da ni izhoda. Jaz bi ze zdavnaj sla ampak v mojem primeru mora on oditi, kajti sem v svoji hisi on pa pri meni..lp

Pozdravljena,
pomembna sta ti in otrok, verjamem, da ti je zdaj težko, vendar ti bo najbolj koristilo, da se ukvarjaš s sabo, pripravami na porod in na prihod tvojega otročka. Od tu boš prejelela največ energije, ki ti bo pomagala pri naslednjih korakih v tvojem življenju.
Resnično, osredotoči se zgolj nase in na otroka, partner ti v tem trenutku ni v oporo. Pozanimaj se za kakšno podporno skupino v tvojem kraju, vprašaj na CSD oziroma v zdravstvenem domu za pshiološko podporo. Omeni ginekologu tvoje težave, če ti lahko pomaga s psihološko podporo, v takšnem stanju bi se lahko pri tebi razvila poporodna depresija. Ampak zmoreš, mame zmoremo veliko, potrebujemo pa tudi pomoč. Priskrbi si pomoč vsaj prva dva meseca. Ti lahko pomagajo starši, prijateljice, potrebovala boš toplo hrano in pomoč pri gospodinskih opravil, da se boš lahko posvečala otroku.
Preberi kakšno knjigo o negi otroka in pripravi na porod, izdelaj si materinski načrt. Obkroži se z ljudmi, ki te podpirajo. Če si lahko privoščiš ti predlagam psihoterapevta, ki ti lahko stoji ob strani.
Vse bo še dobro, misli na bogatstvo materinstva in ljubezen do tvojega otroka. Korak za korakom. Želim ti vse dobro.

Hudo se sliši kar se pri vas dogaja….ampak sorry, nemoreš teh nebuloz pisat osebi ki še ni rodila! Eni dojenčki rabijo več pozornosti, imajo krče, manj spijo…..veliko mamic lahko potrdi da so razen hranjenja in previjanja komaj vedele da imajo novorojenčka.
Želim ti da se manj obremenjuješ, dojenčku privoščiš umirjeno in spočito mamico…..

Ok, za začetek se probej pomirit pa pobožat trebušček. Edino kar je važno je v njem. Lej mogoče ga je pa strah. In moški to velik težje povejo kot mi. Sicer si napisala da on tega ni hotu. Mogoče rabi čas. Moj tut ni neki posebej božu trebuščka, ni se pogovarju o nosečnosti, od sexa tut ni blo nč zadnje 2 mesca ( in še traja moj 🌞 ma trenutno 3 tedne) ampak to tut ni nč tazga, baje ma velik fantov na konc odpor do tega, ne sekiri se po porodu pa ti ne boš hotla niti mogla 😂. Soočala sm se s podobnimi mislimi in strahovi kot ti (sevede svoje dodajo tut nosečniški hormoni). Ampak, ko je u porodnišnici prijel otroka v roke, se je u momentu zalubu vanga. Včasih k ju gledam kako se gledata, kako ga drži v naročju, kok se je mali zalubu vanga ratam skor lubosumna. Tko da dej mu čas, moški otroka dojame šele ko ga drži v rokah, saj po moji izkušnji. On ne čut gibov v trebuščku, ne čut kolcanja. Ne zabolijo ga rebra ko se dojenček raztegne. Ne rabmo usi takoj obsojat alla zih te vara, ker ne vemo. Tut on se sooča s tem da bo kmal na svetu eno nebogljeno bitjece k vaju bo rablo. Tko da uizi, uživi še v teh zadnjih tednih nosečnosti (men je minila čist prehitr) misl nase pa na otroka, bodi mirna in dej času čas, boš vidla po porodu kako se bo odvijal, vsekakor mu probi dat možnost, mogoče te pa preseneti.