Ideje za ustvarjanje z 1.5 letnico
Zbiram ideje, kaj početi z leto in pol staro hčerko tiste dni, ko se mi bo ustvarjalo. Problem je v tem, da še ne zna prav veliko stvari, da gre še večinoma vse v usta, kar ne gre v usta, pa leti okoli nje. No, barvati nam že gre – po papirju, mizi in hlačah. 🙂
MOgoče bi se lotile čestitk. Ideje dobrodošle. 🙂
Moj sin je bil star leti ko sva skupaj delala prve čestitke. Zobno krtačko je namočil v vodo z barvo in šprical. Lahko pa ti držiš ali pa nekako pritrdiš kakšno zvezdico, smrekco in šprica okoli, ostane pa ti bela zvezdica. Pri tako majhnem otroku bi bilo verjetno bolje da ne uporabljaš že narejenih čestitk, ampak velik kos papirja in potem sama režeš kjer ni preveč napacano.
Doma imam tudi recept za plastelin, ki lahko pride tudi v usta in ni problema. Če ne dobiš recepta ti ga lahko napišem, vendar šele jutri.
lp
Tinoca – če najdeš recept, mi ga prosim pošlji kar na [email protected]. Hvala.
Sicer pa, zdaj ko vem naslov knjige, lahko tudi sama pogledam.
“Domači plastelin” jaz naredim takole:
ena enota (recimo pol skodelice za kavo bo dovolj) moke
ena enota soli
malo vode
–> vse skupaj zmešaj, dobro pregneti in po potrebi dodajaj vodo (pozor, potrebuješ je zelo malo), da bo zmes mehka in ne lepljiva. Jaz potem to kepo razdelim na nekaj enakih delov in vsakemu dodam po eno živilsko barvo: rdeco, rumeno, modro, zeleno (vzamem kar tiste tubice za krašenje sladic). Več kot daš barve, bolj so intenzivne.
Po naših izkušnjah je to najljubša zaposlitev našega enoinpolletnega prestolonaslednika in štiriletne ustvarjalke. Starejši otroci že lahko kaj oblikujejo z modelčki ali oblepijo kakšno steklenico (), mlajši pa samo gnetejo, mešajo in spoznavajo različne barve, tipajo… Za 1,5 letnike v bistvu še ne moreš reči, da nekaj zelo ustvarjajo, jim je pa zelo zanimivo spoznavanje različnih materialov. Jaz na primer vedno pustim, da malo popacka po moki, raztrese riž, premeša koruzna zrna, bel in rjavi fižol prelaga iz ene posode v drugo (jah, v vseh teh primerih potem še jaz celo popoldne čistim stanovanje, a se za vso to veselje splača).
Nazadnje pa sva s sinom vzela prstne barve, si namazala dlani in jih odtisnila na steklen križnik. Zdaj krožnik čaka na lakiranje in rižev papir. Veselje je blo veliko (na koncu sem ga samo še v kad dala in stuširala), izdelek pa zelo lep!
LPS
P.S.: Zakaj bi počečkan plakat razrezala? Mi imamo enega na steni in je zelo lep okras. Hčerka še zdaj rada pokaže obisku, kako je risala, ko je bila stara dve leti.