ideja za izhod?
Spoštovani,
imam težavo. Stara sem 20 let in že od svojega 15. leta delam prek študentskih servisov in sama skrbim za obleke, pogosto sem sama skrbela tudi za šolske knjige, nazadnje sem doma le še spala. Zaradi neurejenih oz. nemogočih razmer doma sem se marca preselila v podnajemniško sobo, kjer plačujem 30.000 najemnine in mi to poleg ostalih stroškov predstavlja edini minus moje selitve, saj sem sedaj lahko vsaj mirno zaživela.
Starši imajo majhne dohodke in že nekaj let prejemam republiško štipendijo 14.000 SIT in 6.500 SIT na mesec od mame (del otroškega dodatka). Sem v prvem letniku izrednega študija, a ne verjamem, da mi bo uspelo opraviti pogoje za vpis v naslednji letnik, ker delam dopoldan in kadar se le da tudi popoldan. Na žalost je bilo doma tako težko, da kjub visokim ambicijam raje za kako leto zamrznem študij, kot da bi mi bilo treba nazaj.
Tu pa se sedaj pojavi vprašanje… Glede na to, da bom po vsej verjetnosti letnik ali ponavljala ali pavzirala, odpade republiška štipendija, ki mi je kljub majhni vsoti zelo pomembna (polovica najemnine). Poleg najemnine (na žalost nisem prijavljena kjer živim), ki mesečno znaša 30.000 SIT moram plačati še druge mesečne stroške – telefon 6000 SIT, mesečna nalepka za LPP 4000 SIT, hrano 15.000 sit, osebne potrebščine okrog 3000 SIT največ, oblačila in obutev pa sem že davno nazaj potisnila na stran.
Zanima me kakšne so moje možnosti. Glede na to, da so mi starši do sedaj nudili le streho nad glavo in tistih slabih 7000 na mesec, moram sedaj zares tudi za najmanjše malenkosti (npr. vc papir) skrbeti sama.
Življenje se mi je zares polepšalo kljub temu da ves dan delam. To pa ima svojo ceno, saj ne morem normalno študirati. Ker ne morem normalno študirati, bom naslednje leto ostala še brez republiške štipendije, kako pa je z otroškim dodatkom pa ne vem.
Zanima me, če obstaja zame kaka možnost v tej državi. Vem, da me morajo starši preživljati vendar tega skorajda niso počeli do sedaj in dvomim da bi bilo sedaj karkoli lahko drugače. Imam pa še 10 let starega brata in ne bi rada vplivala na to, da bi se znašel v enakem položaju kot jaz – čeprav se mi to zdi nemogoče ker ga imajo veliko raje.
Naj povem še to da s šolo nisem nikoli imela nekih problemov (razen po skorajšnjem živčnem zlomu konec drugega letnika z grajami), tekmovala sem na Cankarjevih tekmovanjih, mela več let status športnika in eno leto status raziskovalca itd…
Kakšna ideja ker se me po nekaj mesecih notranjega miru zopet loteva stiska in postajam živčna in sem ves čas v skrbeh.
Obstaja zame kakšna možnost izhoda oz. vsaj delne pomoči v obliki vsaj dodatnih 15.000 na mesec… Ne vem, karkoli…
Spoštovana,
Vaša osamosvojitev je bila prav gotovo prava odločitev, pa četudi se morate sedaj boriti za preživetje. Pomembno je, da lahko živite, kakor vam ustreza. Vso priznanje vam za pogum, da ste to izpeljali.
Do otroškega dodatka ste upravičeni, dokler imate status študenta. CSD obvestite o tem, da sedaj živite v samskem gospodinjstvu, saj so to spremenjene razmere. Pojasnite jim vso situacijo in povedali vam bodo, ali obstaja možnost, da bi tudi nadalje prejemali otr.dod. Vsekakor pa naj se nakazuje na vaš račun in ne na račun staršev.
Če se prijavite na Zavod za zaposlovanje, imate pravico do denarne socialne pomoči. Ko se enkrat ne šolate več redno, vas starši niso več dolžni preživljati. To prav tako uveljavljate na CSD.
Za pomoč v materialni obliki pa se lahko obrnete na najbližjo Karitas. Če ste iz Ljubljane, predlagam, da greste na Škofijsko Karitas na Poljanski 2, kjer se boste o možnih oblikah pomoči lahko pogovorili s soc.del. Alenko Petek (tel. 01/43-92-130).
Ne ostajajte sami s svojimi skrbmi. Veseli me, da ste se oglasili na forumu. Prav tako pa se za pomoč obrnite tudi na temu namenjene ustanove: CSD-lahko kar na referat za prvo socialno pomoč, Karitas. V najhujšem primeru, to je, če ostanete brez strehe nad glavo, pa lahko pokličete tudi v naš Materinski dom. Tudi če je stiska še tako huda, se vedno najde nek izhod.
Želim vam, da bi čim prej prebrodili to stisko.
Zelo pohvalno, da si tako pametna in pridna v šoli. Dobro, da se ne pritožuješ in ostajaš v nemogočih razmerah, ter greš naprej. Če se le da, ne prekini študija, temveč prosi za 1 leto nastanitev v materinskem domu, da boš vsaj doštudirala. Delaj le toliko, da si ne boš škodila pri učenju.
Vse moči in pamet usmeri v to, da se boš izobrazila in popolnoma osamosvojila od staršev.Potem pa poskrbi le za svoje življenje in ju ne vleci za sabo, saj takšni slabiči najraje pritiskajo na čustveno plat in še kaj zahtevajo, ne da bi prej kaj nudili.
Upam, da si to čudovito Jano Metelko že poklicala.Srečno!
P.s. Poleti pa vprašaj v Bernardin v kadrovsko, če rabijo kakšno pomoč, ker nudijo sobo, pa še na morju bi si nabrala energijo in spremenila okolje, ter s tem razjasnila misli.