Hvaljenje je ene mame
Uf, sem kar s strahom odprla tele odgovore, pa ste mi še ve naredile dan lepši. Sem se bala, da me jih bo en cel kup ozmerjalo, kaj se je treba hvalit, kot sem pred časom zasledila en kup kritik na eni dve mamici, ki sta se malo pohvalili. Ja, res mi očke sijejo od veselja in ponosa, morda prav zato, ker imamo toliko fizioterpij za sabo in toliko “groženj” s počasnim napredkom. Mislim pa, da nisem nobena super mama in da je naš smrkelj še toliko manj superotrok. Čeprav je zame super, truper, mega in še kaj zraven.
Očitno pa rad “nastopa” – to ima zagotovo po meni, ker brez mene ni minila nobena proslava od vrtca dalje. Mož bi se še razgovoru za službo najraje izognil. In tamal uživa pred publiko, čeprav tudi ne pred vsako. Pri naši zdravnici je ena taka super ekipa, fajn sestre, tko da jih ima tamal res rad in nima zavor. No, in tam imajo med drugim knjigico Volk in 7 kozličkov (ki jo imamo tudi doma) in naš piko povzame celo vsebino v “auuuu ama ama meee” (pomeni volk pojedel kozličke) ter “meee ni-ni tik tak” (pomeni kozliček se je skril v uro – pojasnilo za :o-)
Mia:)), naš bučko ima danes natanko 14 mes in pol, in tak pregled niti slučajno ni bil predviden, ker sva pa morala malo čakat, si je tamal “uzurpiral” eno od sester. Pa ko sta začela gledat knjigico in je tamal začel svojo “pripoved”, je sestra kar malo ostrmela in potegnila ven “spisek” za 18 mes ter šla čisto neprisiljeno po njem ter sem in tja malo “požokala” našega mulca za kakšno stvar , recimo “kje imaš očke”. No in naš na sebi ne zna pokazat, zna pa pokazat na drugem in je pokazal najprej na meni, nato pa na njej, pa potem vse ostalo. Pa potem kocke – in je sestavljal, pa tudi razstavljal, ko je zaploskala sestra, je zaploskal tudi tamal in tako je ena stvar dala drugo, brez vsake prisile, samo z malo vzpodbude in dobre volje. Po stenah jim visijo slike domačih živali, ki so jih narisali sedmošolci in sta jih šla gledat, pa je tamal vse živali, ki jih pozna, komentiral. Falil je kravo in pujsa, teh dveh še ni videl “v živo” ter petelina zamenjal za kuro (ko-ko) . Tudi za piškot je lepo prosil z rokicami in rekel potem “lala”, kar naj bi bilo hvala – skratka blestel je, mami pa rastla v višino. No, in ko sta že “obdelala” ta del, je sestra vprašala, če si lahko vzamem še pet minut časa, da bi preizkusila še motoriko in sem ga seveda imela, pa sta hodila po stopnicah gor in dol, pa prestopala ovire, sledila črti, tekala – no, zadeva ni trajala samo pet minut. Končna sodba je bila, da krepko prekaša svojih 14 mes, določenih stvari pa niti v seznamu za 18 mesečnike še ni.
Mnja, in za “nagrado” so ga pa zbodli :(( – drugo cepljenje, pa se je spet odlično odrezal, ker niti zajamral ni. Tko, da danes je bil res “najin” dan.
A ati? Je rekel samo “atijev pob, kaj češ.”
Hvala, ker se veselite z mano, vse pa danes še prav posebej pocrkljajte svoje sončke, velike in male, kajti so nekaj, kar je tako neprecenljivo, da se povedat ne da, pa ne glede na to, a so hitri ali počasni – bistvo je, da so tako zelo zelo naši!!
Čestitke!!!!!
Tudi midva z možem sva bila zelo ponosna na najino enomesečno punčko,ki je svoj prvi pregled pri pediatru prestala brez ene same “solzice”,pa veste kako jih prvič premetavajo in pregledujejo!!Zdaj smo bili že na drugem pregledu in ni šlo tako gladko.midva sva pa še vedno ponosna nanjo…saj je tako zlata!!!!!
Lahko noč vam in vašim najdražjim!!
čestitam,jaz sem danes star 15 mesecev in tudi prekašam svoje vrstnike,tako pravi mami,poznam veliko živali,vem kje so očke,nogice,ušeska itn.ne bom se preveč hvalil,saj me mami itak kar naprej samo hvali,hi,hi,tudi po velikosti,sem se že odločil da bom igral košarko,hi,hi. Mami pa ti pošilja čestitke in še nešteto lepih trenutkov s svojim malčkom.