Hura, sinka imava
Ne moreva še prav verjeti, ampak je kar res. Tako nenadoma so nama sporočili, da imajo enega majcenega fantička za posvojitev, da se še pobirava od šoka, čeprav je že pri nama, saj sva ga lahko skoraj takoj odpeljala. Privajava se na nenadno starševstvo, sva neprespana, utrujena tako psihično kot fizično, a neizmerno srečna, fantiček pa je pravi cukrček in se je tudi že privadil, umiril in že v tem času, kar je pri nama, vidno napredoval. Zdaj urejava še vse formalnosti – človek ne more verjeti, koliko stvari se lahko še zakomplicira, vsi so po bolniškah, birokracija dela po svoje – a saj bo. Če sva zmogla do tu, bova še naprej.
Služba pa – no ja, tako kot se je nama življenje obrnilo na glavo, tako se jim je tudi v službi, saj bom zdaj “malo” na posvojiteljskem dopustu. Ali je res preveč, če si tudi zdaj želim razumevanja, tako kot sem ga bila deležna pri večletnem zdravljenju?! No, ja, upam, da bo po prvem šoku bolje.
Skratka, da pridem do sape – sanje so se nama uresničile. Držite pesti za nas vse tri še celo leto, ko bo posvojitev lahko dokončna. Upam, da se tudi vam nasmehne sreča.
Kaj več pa še drugič.
Lp, Junona
Junona saj ne morem verjeti. Se mi zdi, da je komaj kakšno leto, ko si se poslovila s foruma neplodnost in zdaj že takšna vesela novica.
Čestitam ob veseli novici in želim veliko radostnih trenutkov.
Mogoče tudi midva kdaj pridema na vrsto v tej bazi posvojitev. Upam, da gledajo kaj tudi na datume vlog, oziroma ne vem, če je vse odvisno od tega kdaj je bila vloga vnešena.
Z veseljem bom še prebrala kakšno tvojo sporočilce.
Pozdravljena,
res iskrene cestitke! In cim manj birokratskih zmajev, ki jih bo treba premagati. O tem, da jih bosta, ni nobenega dvoma – starsi znajo za otroke premikati gore! Tudi spanje bo verjetno kar nekaj casa najbolj dragocena (in najteze dosegljiva) dobrina. Jaz ze dve leti cakam kdaj se bom spet lahko naspala (racunam, da bom cakala se kaksno leto).
Res je lepo slisati, da se komu zelja uresnici (odkar je forum ze drugi primer). Prav lepo bi bilo, ce bi lahko kaj vec izvedeli o sinku – koliko je star, velik, koliko tehta, itd.
Se enkrat vse najlepse!
Hura!
To pa je presenečenje. Mi je danes it po telefonu povedala za novico.ČestitamOOOOOOOOOO!
Uživaj v vsakem trenutku, vem kako ti je in da še ne dojemaš vsega in se sprašuješ pa kaj je to mogoče. Ti bom povedala kako dolgo sem jaz čakala, da grem kupit pampers pleničke za svojega otroka. Veliko krat sem jih šla kupit za nečaka in vsakič ko sem stala pred stalažo sem si mislila ali bom kdaj imela možnost kupit pleničke tudi svojemu otročku. In ko sem šla prvič v trgovino po pleničke za našega tinkija binkija sem se pred stalažo zjokala. Od same sreče so mi tekle krokodilje solze, nisem si morala kaj da se nebi. In veliko je takšnih stvari ko gremo kam in me spomnijo kako sem razmišlajla če bova tudi midva kdaj imela to srečo doživet z najinim otrokom. In jo hvala bogu imava in to so trenuki ko ti srce igra 1000 na uro.
Moj sine sedaj sladko spančka, je zelo priden, in raste kot goba.
In še nekaj vam bom povedala. Veliko krat sem slišala ko je kdo rekel da so posvojeni otroci podobni posvojiteljem. Tako je tudi pri našem tinkiju. Vsi ki vedo pa tudi tisti ki ne vedo rečejo da je celi ati, in res je podoben mojemu možu.
Punce za vse tiste pa ki še čakate, ne obupajte, če si človek res nekaj želi z odprtim srcem potem se mu to povrne. Tudi jaz sem se vedno spraševala le kakšnen namen ima bog z mano, zakaj moram toliko časa čakat na nekaj kar si tako srčno želim. In ugotovila sem da si je duša najinega otroka izbrala naju za starša, njegova biološka mama pa je bila tista ključna oseba ki ga je rodila za naju. Mogoče se bo nekomu to zdelo smešno ampak jaz čeutim tako. Čutim da je bil rojen z namenom da pride k nama, saj se mi je v sanjah preden se je rodil tudi pokazal in bil je točno tak kot je sedaj in bil je fant. Zato sem ves ta čas ko sva čakala na njegov prihod govorila da bo fant.
Uh kako sem razpisala, imejte se lepo mislite pozitivno in upajte na najboljše.
Junona tebi pa polagam na srce, ne sramuj se tega če te bodo vprašali ja zakaj se pa otrok piše tako ti pa tako. Ponosno povej zakaj je tako. Meni se je to zgodilo v ponedeljek ko sva šla na slikanje kolkov. Ker ima otrok dva priimka je doktor nekaj komentiral v stilu češ kakšna moda da ima dva priimka, pa sem se vzdražala komentarja in ko sva bila že skoraj gotova, je v levem kotu videl še en priimek, in sicer priimek njegove biološke mame ki so ga vpisali v porodnišnici zdraven najinega.In me je vprašal češ kaj pomeni ta priimek pa sem molčala in je vprašal še drugič, in jaz sem ponosno dejala, veste moj sin je posvojen, vzelo mu je sapo, začel mi je pojasnjevat v stilu kot da on mora to vedet, jaz pa sem ponosno odšla iz ordinacije. Naj povem še to da v ordinaciji nisva bila sama ampak je bila še ena mamica z otrokom in otrokova babica. In mamica ki je bila v ordinaciji je od šoka kar nehala oblačit otroka. Sicer mi je od sile in jeze teklo po hrptu ampak sem prestala. To je zadnji dokument kjer je vpisan priimek biološke mame in potem upam da ne bom več nervozna kdaj ne bo spet kdo vprašal zakaj.
Ne obupat in glavo pokonci!
Če pa želiš pa mi lahko pišeš na
Iz srca hvala za vse lepe želje. Kako lepo je živeti, ko veš, da te mnogo ljudi podpira.
Brez zamere, da nisem kaj več napisala o najinem fantku, a se še ne upam, ker je preveč sveže. Ni več dojenček, pa tudi velik ni še. Imena ne bova spreminjala, ker nama je bil usojen – to je bilo eno izmed dveh imen, ki bi ga dala najinemu fantku, če bi donosila in še mož se s tem nickom prijavlja na nekaterih forumih. In zato naju malo bolj skrbi sledljivost. Pa saj se bova otresla strahu.
Je pa res tako, da so posvojeni otroci kar podobni svojim posvojiteljskim staršem – že socialna je takoj rekla, da je kar podoben možu. Pa še res je – ne moreš verjeti.
No, in tudi v službi je prvi šok mimo in je že bolje.
Skratka – vse gre lepo počasi na svoj tir.
Lepo nama je.
Lp, Junona
Pika, nama so rekli, da so v bazo vse vloge vnešene z datumom vloge in tako naj bi bil tudi vrstni red – seveda še vedno po posameznih CSD.
Je pa res, da je tale vrstni red odvisen tudi od drugih dejavnikov, ne samo od tega, kdo je prvi dal vlogo – gledajo pač, kdo bi bil za otroka najboljša izbira in kje. Poleg tega pa se je bilo treba ob vpisu v bazo opredeliti (kolikor se to grozno sliši), kakšnega otroka bi bila pripravljena sprejeti. In večina jih želi novorojenčke, zdrave seveda. Če pa želiš tudi starejšega otroka oz. ne čisto zdravega, pa je seveda čakalna vrsta krajša. Čeprav se s starejšimi otroci niti ne ukvarjajo dosti – jih imajo kar v rejništvu (škoda), večinoma so res samo novorojenčki. No, midva imava nepopisno srečo, otroček je zdrav in čeprav ni novorojenček, so se starši (vsa čast tako težki odločitvi) odločili ga dati v posvojitev, ker ne zmorejo skrbeti zanj. Je pa še dovolj majhen, da je to zanj seveda absolutno bolje, kot da bi bil obsojen na večno rejništvo. Večno bova hvaležna tem staršem, da sta se tako odločila.
Srečno.
Lp, Junona