Imam 20 let, 173 cm in 64 kg. Vedno sem sovražla svoje telo, potem pa sem našla rešitev, droge in alkohol. Po kokainu ali spidu ne samo da sm se počutila bolj samozavestno ampak sem tudi zgubila apetit in imela ogromno energije. Včasih tudi po cel teden nič ne jem ko sem na drogah in se počutim super, potem pa izgubim voljo in cel teden samo spim in jem in pridobim nazaj kilograme. Potem se počutim tako grdo, da nočem med ljudi… Dokler ne grem spet na droge. Vrtim se v začaranem krogu, nevem več kaj naj naredim, ne znam več normalno funkcionirati. Tudi vedno slabše se počutim, nonstop imam glavobole in sem utrujena, na koži se mi pojavljajo rdeči srbeči izpučšaji, pogosto imam vročino brez razloga, kar naprej se potim… Pustila sem fax ker nimam energije zjutraj vstati.. Izgubila sem vso kontrolo nad svojim življenjem, strah me je prihodnosti, Ne vidim več smisla.

Uf, koliko si pa ti v svojih mladih letih že dala čez in še daješ. Verjamem, da ti mora biti grozno in sploh ni čudno, da ne vidiš svetle prihodnosti. Svet drog in alkohola je začaran krog. Dejasnko so pri tebi težave s hrano na drugem mestu, če sploh so.
Če ti je všeč ali ne, je rešitev ta, da greš na zdravljenje. Iz svojega telesa bi morala pošteno olčistiti droge in alkohol, potem pa se vključiti še v svetovanje, da bi ugotovila kaj jer azlog, da si videla kot možnost to pot v svojem življenju. Kot si verjetno ugotovila že sama, ti droge in alkoholo omogočajo samozavest le takrat, ko si dejansko opita ali pod vplivom drog. Drugače se verjetno počutiš kot cunja. Tudi telo te že opozorja, da takšnega tempa ne bo več zmoglo – vsi glavoboli, izpuščaji, vročina so posledica drog in alkohola.
Verjamem, da se vsega tega zavedaš. Verjamem, da si že večkrat pomsilila kako bi bilo, če tega ne bi počela. In verjamem, da si želiš, da bi tvoje živlejnje bilo drugačno. In lahko je! Si kdaj posikala pomoč v okviru kakšnega obstoječega programa – npr. Projekt človek, ali program Korak – ki poteka v Fužinah? Si kdaj razmišljala, da bi se vključila v kakšen takšen program? Če ja, kaj te ovira, da tega še nisi storila?

Veš življenje je polno presenečenj. Vsi sprejemamo odločitve in vedno za odločitvami pridejo tudi posledice. Lahko jih ocenimo kot dobre zase ali kot težko izkušnjo, ki je ne bi radi več ponovili. Dejstvo je, da obtoževanje nima smisla – ker nam kljub temu ni nič bolej in se stvari ne premaknejo. Potrebno je ukrepati – narediti prve korake. Te pa lahko narediš le ti sama.

Imaš kakšno podporo pri prijateljih, doma, ki bi ti lahko stali ob strani, te vzpodbujali ali te že? Pomaga kadar se lahko na koga oslonimo. Se pa velikokrat zgodi, da smo in moramo biti sami sebi zadostni. Zato je v takšnih primerih najbolje posikati pomoč pri terapevtih,s vetovalcih. Podpora, ki jo tam dobimo je velikov redna. Govorim iz izkušenj. Meni so pomagali pri težavah, ki so se pojavile tekom mojega življenja. Kadar smo sami v svoji črni luknji si ne mroemo pomagati – takrat je rpav, da prosimo druge, da nam pokažejo pot. Oni ti jo lahko pokažejo. Kaj praviš?

Lep pozdrav,

Tatjana