Pozdravljeni!

Saj ne vem kako bi začela, ker bi glede hujšanja morala pisati na temo hujšanje, glede težav v klimakteriju, sem in glede psihiatričnih težav, na psihiatrijo. Vglavnem v klimakteriju se mi je vse poslabšalo in to zelo. Vedno sem bila suha, razen kot dojenček, včasih so me morali siliti jesti, po izgubi menstruacije pred štirimi leti (stara sem 54 let) pa se je stanje spremenilo, pričela sem se rediti, no pa sem nekako uravnavala, tudi z raznimi terapijami, pa telovadbo, no zadnje čase je pa počutje tako slabo, predvsem kar se tiče anksioznosti (zaradi tega trpim že od otroštva, je dedna po očetu, vendar je bilo najhuje po porodu in sedaj v meni), tako, da sem zdaj na magični meji 70 kg, pa sploh ne pojem dosti. Sicer je res, da se s športom ne ukvarjam in to prav zaradi psihičnih problemov. Že dolgo hodim zaradi tega k psihiatru, skozi mi predpisuje antidepresive in mi jih menjava, kot da sem nek poskusni zajček, pa sploh ne primejo. Da normalno funkcioniram v službi in zunaj, moram vzeti poleg antidepresiva obvezno vsak dan anksiolitik, drugače imam cel kup težav, seveda ko sem zunaj, doma tega nimam, čeprav se je že zgodilo. Ne vem kako naprej, to je cel začaran krog, rabim veliko vaj za umirjanje, če je vse preveč težko, enostavno ne zmorem, zato tudi rabim lažje vaje, po tem pa kile sploh ne skopnijo. Večkrat mi zelo zapaše sladko, čeprav vem, da ne smem, sicer ne pojem dosti ampak vseeno. Če sem lačna, mi je kar slabo in moram nekaj dati v usta, da ne govorim o valungah, utrujenosti, bolečini v nogah, zaspanosti…Mislim, da mi antidepresivi še dodatno povečujejo telesno težo ampak brez njih zdaj ne morem, čeprav mi pomagajo samo anksiolitiki. Sedaj v vročini je obupno, stanje še slabše, vse lije iz mene. Visoka sem pa 1,63, poročena z odraslim sinom. Simptomi brez anksiolitika so pa obupni, nikomur jih ne privoščim, najhujša je pa vrtoglavica, tako, da me vse to omejuje tudi pri temu, da bi kaj konkretnega naredila zase v smislu športa (takrat se vse poslabša). Hvala za odgovor, Mateja