Hujšam
V bistvu jih ne štejem več, ker kar iz glave vem, koliko približno lahko pojem.Okoli 1200 kalorij na dan. Samo migam pa bolj malo, ker je tako obupno vroče, da se samo premaknem in mi lije iz vseh por. Jutri bom imela spet sadni dan, da sperem pregrehe vikenda, ko malo bolj grešim . Veš, ne gre za štetje kalorij. Ko ti pride v kri pravilen režim prehranjevanja, to ni dieta in kakšno matranje s štetjem, ampak se ti zdi čisto normalno, kaj je prav in kaj narobe.
LP,Kaja
Kot sledim novim odkritjem v dietologiji, opažam, da je štetje kalorij že malo mimo. Ugotavljajo namreč, da je problem drugje, ne v kalorijah. Torej v trebušni slinavki, ki zaradi prevelike količine sladkorja v krvi, brizgne preveč inzulina in tako telo skladišči več maščob. Glej eno enostavno primerjavo; po Montignacovi metodi, ni priporočljivo jesti kokice, koruzo. po metodi štetja kalorij, lahko ješ kokice in koruzo, ne? Ali pa koliko kalorij imajo testenine? Po Montignacu lahko poješ cel krožnik graham testenin, seveda v kombinaciji z zelenjavo in ne z mesom.. tu je catch. Itd.
Ja, se strinjam. V bistvu je pa tako, da si vsak sam izbere tisto metodo, ki mu po karakterju in navadah najbolj ustreza. Danes je že toliko vrst oz. načinov pravilnega prehranjevanja – od Montignaca do štetja kalorij, do štetja enot, ki smo ga mi predelovali v šoli hujšanja. Skratka vedno znova kdo ‘izumi’ novo metodo, ki se potem prime ali pa tudi ne. Je pa vsem skupna ena zadeva – preiti na povsem drugačen režim prehranjevanja oz. življenja nasploh.Od gibanja, hranjenja, do različnega pogleda na svet in predvsem in kar je najbolj pomembno na začetku :odgovoriti si, kaj je tista stvar, ki nas sili v nažiranje oz. v odvisnost od hrane.Ko to razčistiš v glavi, potem je vse lažje.
Lp,Kaja