hudomušno za 40 let
Oprosti, včeraj sem pozabila, zdaj pa jo imam tu, oz. kar dve. Napisala sem jih za svoje prijatelje, zdaj sem samo imena ven vrgla, kaj pa boš mogoče morala spremeniti, saj sta personalizirani, sploh prva.
Slovo od mladosti,
je rekel Prešeren.
Ne vem, kaj je mislil
in kdaj je ta čas,
a vsekakor še ni prišel za nas.
Ni še dolgo nazaj, ko si se skobacal iz plenic,
hodil v šolo, se otepal tršic.
Potem si tvojo ženkico spoznal
in očka postal.
Zdaj pa je tu tvoj rojstni dan,
ko je spet štirka prišla na plan.
Prva bila je že v vrtcu,
druga v sedmem razredu.
Naslednji dve sta minili,
ne, da bi jima pozornost posvečal.
In zdaj je tu peta.
Pet krat štiri je vendar dvajset.
Si kdo upa reči,
da si star?
a 40
ni kon’c vsega.
Še na mnoga leta, XXXX
Ti želimo iz srca
In še druga:
Seštevam, odštevam,
množim in delim
a 40 let
vedno dobim.
Je dosti?
Je malo?
Kar je, tvoje je!
So lepa?
So grda?
So kar želiš?
So, kot si jih narediš!
Prijateljev tukaj vse polno nas je.
So eni na tvojem, vsi pa še ne.
A vsi želimo ti v en glas:
yyyy, še dolgo preživljaj med nami tvoj čas!
Lahko pa ti ju pošljem na mail, če ti je boljše.