Prosim za pomoč, nahajam se v hudi stiski. trpim doma že od nekdaj, sem otrok tiranskih staršev oziroma custvenih invalidov. ze od nekdaj sem bila delezna ponizevanja s strani očeta in matere, ne razumeta da bi rada zivela. počasi bom stara 23 let, neskončno sem zalostna, v glavnem groznje s strani starsev so vsaki dan hujse, jem antidepresive in pomirjevala, bila sem tudi v psihiatrični bolnici kjer so mi svetovali odselitev amapk enostavno psihično nisem sposobna. kam se obrniti v primeru nasilja? odhod v materniski dom? varna hiša? ponovno bolnica?

Joooj, punca:S Upam, da bo slej ko prej vse ok s tabo.
Tukaj ti dodajam link od varnih hiš in domovov.l

http://med.over.net/telefonske_stevilke/seznam_materinski_domovi_varne_hise.php

Pozdravljena fish,

kar si napisala je res grozno. Svetujem ti, da se čimprej odseliš od staršev in začneš živeti popolnoma novo življenje brez njih. Obrni se na vse centre pomoči mladostnikov, tam boš govorila z ljudmi, ki ti lahko pomagajo. Lahko se obrneš na socialno (tudi anonimno, če želiš). Čeprav je težko, ampak glede nasilja v družini, lahko svoje straše prijaviš policiji (saj to, kar ti počnejo ni prav) Imaš veliko poti odprtih, samo pogum je potreben. Poskusi prebrati, kako osebnostno knjigo, ki te bo vsaj malo dvignila. Predlagam ti knjigo od Luise. L. Hay Življenje je tvoje.

Poskusi biti močna, izbira je tvoja in vedi, življenje je eno…
Želim ti vse najboljše!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Spoštovana!

Upam, da ste že poiskali pomoč za sebe, kot sta vam svetovali moji predhodnici. Morda pa še izbirate moč za ta korak… Če še niste, vam svetujem, da danes ali v ponedeljek dopoldne pokličete katero od ustanov, do katerih povezavo vam je napisala Selenna. Pri 23 letih je namreč že skrajni čas, da “prerežete popkovino” in odidete v samostojnost. Verjamem, da je težko, ker ste osebnostno povsem dotolčeni. 23 let psihičnega terorja pusti posledice… A zavedajte se, da najtežji je prvi korak, vzpostavitev stika z eno od organizacij za pomoč. Potem vam bodo pa že usposobljene svetovalke stale ob strani, vam dale napotke za izvedbo vaše preselitve. Lahko nam (ali kateri drugi ustanovi) tudi kar pošljete prošnjo za sprejem po e-mailu. Za nastanitev v MD je pomembno, da ne obstaja nevarnost, da bi vam kdo sledil, vas ogrožal. V tem primeru je za vas primernejša Varna hiša ali Krizni center. Lahko pa greste tudi v bolnico, če vam je to lažje oz. bolj znano. Tam pa se obrnete na socialno delovko in jo prosite za pomoč pri urejanju nastanitve v VH ali MD. V našem MD sprejemamo tudi ženske v stiski, ki so brez otrok, če imamo prostor.

Tako da, drago dekle, rešitve so, sedaj pa je na vas, ali se jih boste poslužili in se tako rešili ter zaživeli svobodno ali pa boste še naprej trpeli. Starši nimajo več moči nad vami. Čeprav tega še ne čutite, se v vas skriva moč, da poskrbite za sebe. A dokler boste tam, boste nemočni, zablokirani, kot bi imeli zavezane roke in zalepljena usta. Umik je nujen. Na začetku se boste morda počutili izgubljeno, saj ste navajeni na “vajeti” svojih staršev. Zato pa pravilno čutite, da niste pripravljeni in dovolj močni za to, da bi odšli npr. v podnajemništvo. In zato bi bilo za vas ustrezna namestitev v VH ali MD, kjer bi imeli podporo in pomoč, dokler se osebnostno dovolj ne ojačate.

Pogum ni v tem, da si brez strahu, ampak v tem, da strah premagaš. Veliko poguma želim!

Jana Metelko, dipl.soc.del.