Pozdravljeni, zanima me sledeče…

Star sem 40 let in imam že kar nekaj let motnje spanja, oziroma nespečnost se pojavlja vsakodnevno, hudo in huje je vsak dan, saj nikakor ne gre in ne gre zaspati, občutek in stanje je takšno, kot da nebi več znal spati oziroma zaspati. To resno načenja moje zdravje in s tem psihofizično stanje, saj sem nerazpoložen, nemiren, živčen, obupan, razmišljam tudi o samomoru, da bi enkrat za vselej zaspal za vedno in končno enkrat našel svoj mir…

Poskusil sem že z marsičem da bi bolje spal oz. sploh zaspal..,v začetku sem poskusil cbd, nato melatonin, noctiben mea,ZMB, persen, baldrijanove kapljice, meditacija, itd…Spati ni in ni šlo..Zdravnik mi je predpisal sprva Trittico, na začetku je bilo v redu nato pa sem imel spet zelo žive sanje. Trittico baje zvišuje pritisk in začele so se mi težave s povišanim pritiskom, zato mi je te tablete zdravnik ukinil in jih nadomestil z Mirzatenom. Tudi pri Mirzatenu je situacija podobna, me uspava, vendar ne gre zaspati na način, da bi me spanec odpeljal v spanje, kot da pride do neke blokade in spet se začne proces zaspanosti, globokega spanca pa ni in ni, če že zaspim kar se mi mogoče zgodi enkrat v tednu so pa sanje zelo žive, ki so še zraven tega grozne, takrat se zbudim ves preznojen, prepoten. Prav strah me je noči.

Za spanje mi pomaga edino zolsana ali sanval tabletka 5 mg, ali pa kombinacija če vzamem 15mg (pol tabletke) Mirzatena in četrtinko sanvala 5mg napol (2,5mg). Sanvala zdravniki radi ne predpisujejo da baje povzroča odvisnost.

Nevem več kaj narediti, tako me ta nespečnost uničuje in ubija..Kaj pa če bi zvišal dozo Mirzatena na 30 mg? Mirzaten baje redi in zvišuje telesno težo, ker antidepresiv, Ali je to res? Zanima me tudi zakaj antidepresivi redijo? Ali so krive snovi katere so v AD?.

Morem še povedati, da imam ostalo, kar se tiče življenja dokaj kvalitetno, vsakdan se rekreiram, telovadim, jem normalno, gibljem se tudi v službi, dela mi nikoli ne zmanjka, sem nasplošno zdrav. Spanje pa že od otroških in najstniških dni pa zdaj do odralosti srednjih let pa katastrofa, vsak dan je huje.

Ali sploh obstaja še kako drugo zdravilo za spanje?

Prosim za kakšno mnenje, izkušnjo ali odgovor.

Hvala

Pozdravljeni!

Iz vašega opisa je jasno, da imate že dalj časa težave s spanjem, ki močno vplivajo na vaše življenje in počutje. Opisali ste tudi že nekaj metod, ki ste jih poskusili za izboljšanje spanja, vključno z različnimi zdravili, meditacijo in prehrano. Vse te metode so usmerjene na simptomatski način “zdravljenja” nespečnosti in se ne dotikajo vzrokov za vaše težave. Seveda ima tudi vsako takšno “zdravilo” svoje neželene učinke, ki lahko tudi negativno vplivajo na vas.

V psihoanalitičnem gledanju na takšne težave bi se bilo potrebno ukvarjati z vzroki, ki ležijo globoko v vaši duševnosti. To so lahko vsebine iz nezavednega, nepredelana ali potlačena čustva itd. Gre za nepredelane konflikte ali tesnobe. Tudi dejstvo, da imate nočne more, nakazuje na to, da imate potlačene, nepredelane vsebine, ki vas mučijo v podzavesti. Žal sami v večini primerov ne moremo predelovati podzavestnih vsebin, ker so to naše obrambe in potrebujemo zunanjo osebo, ki vidi situcijo in vas z drugimi očmi. Zato je pomemben doprinos psihoterapevta/tke, ki vam pomaga priti v stik s temi vsebinami in pomaga pri predelavi. V psihoterapiji bi se lahko osredotočili na globlje vzroke vaših težav s spanjem. Naprimer, preučevali bi, kako so se vaši odnosi v preteklosti oblikovali in kako vplivajo na vaše občutke in odzive danes.

Kar se tiče Mirzatena, vam svetujem, da se ne odločite za povečanje odmerka brez posveta s svojim zdravnikom. Večji odmerek lahko povzroči več stranskih učinkov, kot so utrujenost, zaspanost, omotica, slabost in bruhanje. Poleg tega obstaja tveganje za razvoj odvisnosti ali toleranco na zdravilo, kar lahko posledično poslabša vaše težave s spanjem. Antidepresivi lahko povzročijo povečanje telesne mase, saj lahko spremenijo presnovo telesa in povečajo apetit. Vendar pa obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na telesno težo, kot so npr. prehrana, telesna dejavnost in genetska predispozicija. Glede zdravil se pogovorite s svojim zdravnikom.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdravljen.

Odgovarjam malo kasneje, a morda bo komu koristila moja izkušnja. Tvoja zgodba je zelo podobna moji. Star sem 54 let. Tudi sam sem od najstniških let imel težave s spanjem, zlasti je bilo to v obliki tesnobe pred šolo naslednji dan, čeprav sem bil v osnovni šoli vedno odličen. Najbolj je bilo to izrazito z nedelje na ponedeljek, ko se je začenjal novi teden, potem je nekako steklo. Naj povem, da so po mojem razumevanju pri tovrstnih težavah gotovo velik če ne kar bistveni dejavnik družinske razmere in dediščina (osnovna matrica – pogled na svet, doživljanje ugodja/neugodja, vrednostni sistem, vrednote itd.), ki jo starša prek vzgoje (nehote in samodejno) preneseta na otroka/sooblikujeta otrokovo doživljanje sveta. Doma je bil alkohol, starša sta se ločila, ko sem imel 8 let. Starejši brat je zaradi očetovega alkoholizma in očetovih nerazrešenih travm (strog, nasilen, nedostopen oče) še bolj trpel, sam sem se pa bolj umaknil v svoj notranji svet. Občutek sramu in tega, da je ‘nekaj narobe’ z mano, sem nosil že v osnovni šoli, zadnji 2 leti osemletke pa sta bili sploh poglobitev stisk in občutkov manjvrednosti. Jaz sem se zadnja 3 leta osnovne šole kar ‘naenkrat’ začel zelo truditi, da bi bil najboljši tako v šolskem uspehu kot v  športu, kar mi je sicer tudi uspelo, a notranji občutki so bili vse slabši. Zaradi ‘čudne poškodbe’ zapestij (čudne zato, ker niso našli nobenih posebnih težav, sam pa sem se prav obsesivno ukvarjal s tem ali in koliko me bolijo) sem prenehal s športom, ki mi je bil najljubša stvar. Sem zapadel v nekako melanholijo (danes bi rekli delno depresivnost), kompleksi manjvrednosti (seveda puberteta te stvari zelo potencira), počutil sem se grdega, nezadovoljnega s svojim telesom in se mi je  zdelo, da tako vidijo tudi vsi drugi, nisem več veliko hodil ven in v družbo (sploh podnevi ne), začel sem veliko brati in fantazirati o izjemni karieri, da bom nekoč pomemben znanstvenik, da bom predaval na univerzah v ZDA itd.

V srednji šoli so šle stvari še naprej, slabšal se je moj uspeh itd. Počutil sem se najbolj grdega človeka na svetu in sem gojil željo (ki sem jo kasneje tudi uresničil), da si dam operirati nos, s katerim nisem bil zadovoljen in sem menil, da je kriv za to, da se počutim ničvrednega. Operacija tega doživljanja sebe ni odpravila! (jasno, seveda). Že dolgo vem, da je bila to napaka in operacije ne bi šel ponoviti.

Težave imam tudi danes, na mnogih področjih. Moja pot ni običajna (ni družine, otrok, služba je bolj prekarna). Napredek, ki sem ga dosegel na posameznih osebnih področjih, je v največji meri rezultat mnogo let psihoterapije (pri usposobljenih psihoterapevtih, in ne psihologih ali psihiatrih, ki imajo precej manjše znanje psihoterapije, četudi so lahko izjemni na svojem področju).

Spanje je bilo v večini v zadnjih 25 letih problematično. V tem času sem imel več obdobij nespečnosti, ko po par dni nisem spal niti ure. Zato vem, kaj preživljaš. Včasih sem vzel (sunil) kakšno uspavalno tableto pri mami, ki jih je jemala več let. Naj povem, da so po mojih izkušnjah klasične uspavalne tablete (sanval, mirzaten) bolj ‘slaba’ izbira, ker ti pustijo meglo v glavi, ko se zbudiš, spanec ni kvaliteten, ampak padeš v temo in se zjutraj zbudiš, ko da si padel z lune (tako sem jih doživljal jaz, da se razume). Pred ca 20 leti mi je psihiater pomagal z antidepresivom Paroxat, ki mi je popravil razpoloženje in doživljanje, zato je bilo manj tesnobe in mletja, manj zakrčenosti, ki je tista, ki ne pusti sprostiti se, se prepustiti spancu. Po 5 letih sem prenehal z jemanjem in je spanec za silo deloval ob občasnih slabših obdobjih. Zadnjih 10 let jemljem Trittico za spanje, ki pri meni ne pusti nobenih slabih efektov, ko se zbudim. Spanec je tudi dokaj kvaliteten, tudi sanjam veliko (ampak to je odvisno tudi od drugih dejavnikov, ne samo tablet).

Hočem pa povedat naslednje: seveda, ko je človek neprespan, ko je ritem spanja zelo porušen in človek funkcionira samo na periferiji, na ‘rezervnem’ načinu delovanja, kjer ni sproščenosti (ta je sploh največji problem!), finih občutkov, zbranosti itd., ampak je bolj golo preživetje, prebijanje čez dan – takrat je seveda NUJNO najprej urediti oz. doseči, da bomo spali, na kakršen koli način. Nekaj je treba narediti, da spet ‘padeš v komo’, da ugasneš možgane in nenehno vrtenje v  tesnobnih mislih, plavanje v napetem, zakrčenem počutju v celem telesu. Nekaj je treba najti, da bomo dosegli odklop oz. izklop možganov. Bolj kot telesni počitek je pomemben umski odklop in regeneracija, ki jo spanje prinaša. Če nekaj dni ne spiš in ti uspe zaspati samo za 2 uri, je že to zlata vredno, ker vsaj malce resetira psiho in telo, in se poveča možnost, da se boš lahko uspel vsaj malo sprostiti. In ponavadi nobena naravna metoda ne deluje (saj pri meni ni), meni so pomagale omenjene tablete. Treba je torej najti zunanjo pomoč, da se spet vzpostavi neko za silo normalno delovanje spanja. Šele potem lahko sledi naslednji korak, ki pa je bistven in je tudi vzrok nespečnosti. Nespečnost je večinoma (če ne gre za fiziološke razloge) posledica nerazrešenih težav, nesoočanja z življenjskimi izzivi,  potisnjenimi potrebami, nakopičenih strahov  v življenju in še mnogo drugega. Nekaterih stvari ne razrešimo in nas vseskozi spremljajo, ovirajo, dušijo, nam vstopajo v vsakodnevne misli in občutke. Mi te težave odrivamo in potiskamo, ker to itak počnemo že leta in desetletja. In ta duševni nemir in nezadovoljstvo, stvari, ki jih nenehno odrivamo, bežimo od njih, so tiste, ki nam ne dajo več spati. To ne nastane čez noč, ampak se kopiči skozi leta. Včasih več niti ne vemo, od česa točno bežimo, ampak bežimo od neprijetnih občutkov in misli, ki nas ves čakajo za našim hrbtom. In dokler se ne odločimo ali pridemo do spoznanja, do zaključka, da bomo nekatere od teh nerešenih stvari (nerešena finančna situacija, strah pred bližino, partnerstvom, ljudmi, itd) začeli aktivno reševati, se tudi spanec ne bo uredil. Kajti, ko se zvečer uležemo k spanju, ko ni več zunanjih mašil in dražljajev, s katerimi bi se zamotili, se srečamo s seboj, s tem kar v sebi nosimo, čutimo, odrivamo itd. In pred seboj ne bomo nikoli mogli v resnici pobegniti – jaz to dobro vem, to počnem že več kot pol življenja, cena pa je velika. Čeprav sem v marsičem v življenju napredoval, imam še vedno velika nerešena področja, zato tudi še vedno ne morem spati brez tabvet.

Zato vsem, ki jih mučijo težave s spanjem (ki niso telesnega, fiziološkega izvora), polagam na srce, naj pogledajo vase in se vprašajo, pred čim bežijo ali kaj jih že tako dolgo (včasih že od ranih otroških let) muči in teži, da se ne morejo sprostiti, da morajo vseskozi biti na preži, da ne bi ‘nekaj’ vstopilo v zavest, kar je bolečega in jih straši. Ko najdete vsaj okviren vzrok svojih strahov in travm, vam želim toliko ljubezni do sebe in veselja do življenja, da se boste odločili pomagati si iz tega začaranega kroga. In tudi če vzroka/razlage ne najdete, se vseeno lahko odločite, da želite ven iz tega začaranega kroga. In zaprositi za pomoč, morda najprej se zaupati zaupni osebi (če tega doslej še niste), vstopiti v skupino za samopomoč, poiskati psihoterapevta, (to je po moje najboljša pomoč) ali vsaj začeti s kakšno aktivnostjo, za katero veste, da bo pomenila korak naprej pri vaših težavah (na primer, včlanitev v kakšen rekreativni klub, planinsko društvo,  obiskati kakšno kreativno delavnico). Držim pesti za vas!

Upam, da nisem bil predolg. Span’c je definitivno boljši kot žganj’c.

Marko

Pozdravljeni, vi gospod Marko ste vse lepo napisali,hvala za vaše nasvete,ker je zelo težko prenašati nespečnost, lp

Tole je pa res odličen zapis o nespečnosti , ki da mislite več kot vsi ostali !

Pozdrav, hvala Markotu za iskren odgovor. Veliko resnice. Trittico, mirtazen.. So pa tudi druge stvari, lahko gre tudi za nevrološko bolezen npr. Fibromialgijo.. Duhovno. Sv. Favstino so zbujale duše v vicah in prosile za njeno molitev! Pomaga pa tudi magnezij, prehrambeni dodatki in pa topel objem. Lp Jan