Ni kaj dodati, da bi bilo čim več takšnih pisem, takšnih fantov in takšnih – optimističnih mam.

Srečno, čim manj bušk in viroz v prihajajočih mesecih vam želim,

Spoštovana dr. Kornhauser Ceratr,

pišem vam, da vam najprej zaželim lepe in mirne praznike in, seveda, da vam poročam o našem napredku. Oba naša fanta se plazita in smejeta in mečeta naokoli vse, kar jima pride pod roke. Zdaj sta korigirano stara 12 mesecev in pol. Mislili smo, da bo Filip že hodil, pa se mu nič ne mudi. David se je začel plaziti sredi septembra in je do sedaj “nabral” že precej kilometrov. Oba sta zelo spretna in prisrčna.
David sicer še obiskuje fizioterapijo pri Nedi Rotar, ki ga ima “v rokah” od začetka junija in od takrat je zelo napredoval. Nekoliko imamo še težav z asimetrijo drže glavice. So tedni, ko ima glavico čisto poravnano potem pa kakšen teden ali dva nagnjeno v desno. Opažam, da je to bolj prisotno ob bolečinah zaradi izraščanja zob. Trenutno jih ima zunaj 15, do novega leta pa jih bomo imeli verjetno 16. Revež se kar naprej ukvarja s svojimi čeljustmi in upam, da bodo vsaj zadnji kočniki “počakali” kakšen mesec, da bo imel mir. Upam tudi, da bo potem glavica bolj naravnost. Je pa že pred časom ugotovil, da so zobje odlično orožje proti njegovemu hudo spretnemu bratcu, ko mu ta izmakne kakšno igračo.
Kakih drugih težav nimamo. Edino preiskavo UMCG bomo morali opraviti v januarju, ker je poleti prebolel uroinfekt in je bilo z UZ ugotovljeno, da ima nekoliko povečano levo ledvičko.
Moja porodniška gre počasi h koncu prav zdaj, ko nam je res lepo. Ampak, kot sem že napisala, sem neizmerno vesela, da sta fanta zdrava. Naši božični prazniki letos bodo gotovo lepši kot lanski, ko smo se do polnoči ukvarjali s kolikami :-).
Želim vam vse dobro.
Urška

Draga Urška,

hvala, hvala za lepe novice. In verjemite, da bo letošnji božič najbolj miren v nizu preteklih in prihajajočih… Lani trebušni krčki, naslednje leto že buške od med dirkanjem posnetih robov miz in omar, potem so na vrsti trmasti histerični napadi zaradi napačno kupljene igrače (ali dejstva, da ni darila pod smrečico prav vsak dan), prebite ustnice od padcev na kolesu ali rolki…
In kmalu pridejo skrbi, ko preverjaš prazno posteljo, medtem ko se mladiči preganjajo s prijatelji in prijateljicami.
O, kaj vse vas še čaka…

Srečno,

Spoštovana dr. Kornhauser Cerar,

mi smo shodili. No, Filip že januarja, David pa točno dva meseca za njim, pri svojih korigiranih dobrih 15 mesecih. In oba zelo dobro hodita. David nas je še posebej presenetil, ker se mu čisto nič ne pozna, da je bil malo kasnejši od bratca. Razširjeni ventrikli, povečana ehogenost, periventrikularna levkomalacija in vse, kar spada zraven in me je zelo prestrašilo v Pediatrični kliniki, je pozabljeno. Razvoj je potekal točno tako, kot ste vi napovedali. Zelo, zelo sem vesela in me prav nič ne moti, da moram tekati za obema, ponavadi v različne smeri, čeprav je včasih kar naporno. Sem pa zaradi nevrofizioterapije (niti ne tako pogoste – približno enkrat na teden ali celo na dva tedna) in potrjenega ledvičnega refluksa II. stopnje (eno leto moramo zato jemati Primotren) pri Davidu dobila podaljšano porodniško do srede maja, tako da lahko sedaj malo uživam s svojima otrokoma.
Upam, da vas še kdaj srečam in vam želim vse dobro.
Urška

O, kako je lepo brati takšne novice. Sem prav ponosna na vas – in vesela, da se (hmmm, tudi tokrat :-)) nisem zmotila v predvidevanjih.

Srečno, se zanesljivo še kdaj srečava, Slovenija je majhna “vas”,